Teta Justi

Ojla, Maruša!

Po pravici povedano, vedno sem mislila, da je imeti bazen »luštna«, priročna, uporabna zadevica. Vse do tvojega pisma, ki mi je malo bolj odprlo oči in sem na bazen začela gledati tudi nekoliko  drugače. V resnici, če še enkrat premislim, bazen zna biti precejšnje breme. Pa ne mislim na to, da ga ni enostavno in poceni vzdrževati, slišati je malce čudno in marsikdo poreče, da se je Justi zaradi virusa in ustavljenega življenja ter onemogočenih stikih s prijatelji malce skisalo, ampak če poenostavim in povem malo manj zagonetno, vam bo takoj jasno, kaj sem s tem mislila. Razmišljajmo skupaj.

Kdo med vami bi rad imel prijatelje, veliko prijateljev okrog sebe samo zato, ker imate na vrtu bazen? Bi se počutili dobro, če bi se vseskozi spraševali, ali k vam hodijo zato, ker ste jim ljuba, prijetna in prijateljstva vredna oseba, ali zgolj zato, ker lahko v vročih mesecih čofotajo v vašem bazenu? Ne vem, če je to prijateljstvo, o kakršnem si jaz mislim, da je pravo. Pravzaprav ni. Dobro, nimam bazena, ampak če bi denimo poštar Geza zahajal k meni in se družil z menoj zato, ker kuham odlično joto z ajdovimi žganci, potem bi to bilo eno najkrajših prijateljstev v zgodovini prijateljstev. Ali pa, si predstavljate, da bi se jaz družila s poštarjem Gezo zato, ker zna res dobro in hitro popraviti kolo?

Veš kaj, to povem enkrat pa ne bom več ponavljala. Pravi prijatelj je tisti, ki pokusi moje slovite kot tri tedne star kruh trde piškote, pa se kljub temu pride družit še naslednji dan in pride pomagat odnest preprogo na sneg za blokom in jo tam stepa in za 8. marec prinese rožico. Vsako leto! Temu, kar ti doživljaš, bi  lahko rekli vse drugo, samo prijateljstvo ne in takšnih prijateljstev si tudi sama res ne želim, a jih tudi vam ne priporočam.

Dobro, to je bil manjši preskok v »moj svet« prijateljstva, zdaj pa se, Maruša, lahko vrneva k tvojim težavam in tvojim pobeglim prijateljem. Če sem iskrena, imaš pravzaprav srečo, da ima tvoja sošolka bazen, kamor so stekle tvoje najboljše prijateljice kot kure, kadar jim na dvorišču natreseš koruzo. Da so ti obrnile hrbet zaradi bazena, celo veliko več pove o njih kot o tej novi sošolki. Ona jih je očarala, ma kaj očarala, ne bom slepomišila, ona jih je kupila z bazenom, one pa so se na neki način zelo poceni prodale za nekaj ur čofotanja v bazenu, pa kakšen sok in piškot zraven. Imaš potemtakem res pameten razlog, da bi bila zelo žalostna? Zdaj vsaj veš, s kom si imela opravka, kakšne so v resnici te nekdanje najboljše  prijateljice, in zdaj ti je najbrž čisto jasno, da bi ti po vsej verjetnosti že ob prvi resnejši težavi, ko bi ti morale zelo pomagati in s tem tudi kaj tvegati, obrnile hrbet in se pobrigale zgolj zase. Kaj bi potemtakem imela od takšnih prijateljic?

V vsej tej malo žalostni zgodbi sta vendarle dve svetli točki, ali kot bi rekel sosed Milivoj, Justi, po vsakem dežju pride sonce in vsaka slaba stvar ima svojo svetlo plat. Ena med njimi je spoznanje, da si ti oziroma da ste ti in tvoja družina nekaj, kar bi z veseljem radi bili člani družine te nesojene prijateljice – uspešni v šoli, uspešni v športu, mogoče bi radi imeli celo podobno dobre odnose znotraj družine, kot jih imate vi.

Da tega ne morejo doseči, očitno tako grize tvojo sošolko, da te je poskušala nekako osamiti, odvzeti nekaj in nekoga, kar ti je zelo pomembno. Očitno ti je zavidala tudi prijateljice, kot meni zavida soseda iz prvega nadstropja prijateljstvo z Gezo, Milivojem, celo mesarjem na koncu ulice. K novi sošolki so odšle tiste, ki niti niso bile tvoje prave prijateljice, ampak kot vidiš, ena se je vrnila. Očitno je ugotovila, da bazen ni največja dobrina v življenju. Navidezno trden zid, ki so ga naredile proti tebi, poka. Že tisti zaigrani prepir med njimi kaže, da čutijo, kako močna in trdna si, in takšna tudi ostani. Veliko dobrih prijateljev, pravih, resničnih, boš imela v življenju, tiste pa pusti, naj se namakajo v bazenu in ti zavidajo prave prijateljice.