Teta Justi

Ojla, Just Meh!

Našla sem tvoje pismo, našla. Zdaj ko smo bili več ali manj doma, imam stanovanje tako pospravljeno in vse »na svojem mestu«, da mi pisma ni bilo težko najti. Vse je po predalčkih, celo komplet oprema za poletne počitnice čaka na posebnih policah in letos ne bom zadnji hip letala od podstrehe do kleti in iskala plavutke in masko s šnorkljem, če bomo sploh kam šli. No ja, za namakanje v Podpeškem jezeru pri Ljubljani pa res ne bom potrebovala več stvari, kot jih gre v eno platneno torbico. Ampak, pustimo se presenetiti in morda pa se le srečamo na slovenski ali hrvaški obali.

Zdaj pa k nič manj resnim problemom. Po pravici povedano me bolj od tistih »dveh dimov«, kot pravimo amaterskemu kajenju, ali pokajenega celega cigareta, skrbi način razmišljanja, ki ga ne zasledim samo pri tebi. To je: »Če ne naredim tega in tega, če se ne obnašam, ali če ne počnem nekih stvari tako, kot bi to želele moje prijateljice oziroma prijatelji, jih bom izgubila, me ne bodo več marali v svoji družbi!« Halo!? A lahko malo poenostavim? Torej, če si ne naredim pričeske v obliki koronavirusa, če ne vržem vrečke za smeti namesto v zabojnik sosedu iz pritličja skozi okno v spalnico in če ne pokadim škatle cigaret in ne spijem pet steklenic piva dnevno, potem bom ostala brez najboljših prijateljic, ki so tako kul in fensi in pametne in zabavne in … Poštar Geza me ne bo več imel za prijateljico, če ne priplezam na Triglav po severni steni.

Lahko mi rečete, da sem starokopitna,  da me je čas povozil in da sploh ne razumem današnjih mladostnikov … Ne bom užaljena, ampak zaradi takšnih pogledov name tudi ne bom  odstopila od svojega prepričanja, da je prijateljstvo vse prej kot prilagajanje in podrejanje drugim. Prijateljstvo je, ko vrstniki pomagajo drug drugemu, ko spoštujejo različnost v pogledih in obnašanju in ko ne zahtevajo od drugih, da jim slepo sledijo, v nasprotnem pa jih kaznujejo.

Torej, če sta frendici zakon, kot si napisala, potem se bosta veselili tvoje družbe tudi, če nikoli več v življenju ne potegneš niti enega dima. Ti pa kot prava frendica njiju ne boš zapustila zato, ker kadita, boš pa na spletu (odtipkaj v iskalniku »kaj vse vsebuje cigaretni dim«) poiskala seznam vseh strupenih snovi v cigaretah, to natisnila in jima podarila. Ne da bi ju izzivala ali jezila, ampak ker jima (in sebi) želiš samo dobro. Saj vem, kako fensi in odraslo je videti, če se afnaš s cigareto. Ne misli si, da tudi jaz nisem poskusila, le da me je tisti »bljak« okus v ustih po vsaki cigareti hitro prepričal, da obstaja tudi manj ogabna in nevarna pot do sveta odraslih. Če pomisliš, da s kajenjem v telo vnašamo strupene in rakotvorne snovi, kot so katran, benzen, fosfor, cianid, formaldehid, arzen … potem ti res ne bo težko reči – ne, hvala! Od tistih nekaj cigaret, ki si jih pokadila, ne boš dobila raka, a s stalnim, rednim kajenjem, četudi bi šlo samo za nekaj cigaret dnevno, na stežaj odpiraš vrata vsem mogočim boleznim, da o slabem zadahu ne izgubljamo besed. Zato vam priporočam, da odraslost in odgovornost dokažete drugače, recimo tako, da vržete cigarete v smeti. Včasih si bil džek, ta glavni, as, frajer, če si kadil, danes si vse to, če ne kadiš!

In včasih je bilo grozno, nesprejemljivo, obsojanja vredno, če so ti bili bolj všeč pripadniki istega spola, danes pa to ni več noben bav bav. Resda se še najdejo bedaki, ki s prstom kažejo, ali pa celo, kar je še hujše, zmerjajo dve punci ali dva fanta, ki se držita za roke ali pa se objemata, a jih je na srečo čedalje manj. Ampak to je že konec zgodbe ali tvojega problema. Začetek je, ali si res (že) istospolno opredeljena? Malo prezgodaj je za takšne ugotovitve. Spolno odraščanje, oblikovanje in dozorevanje traja kar nekaj časa. Poštar Geza pravi, da on do osemnajstega leta sploh ni opazil, da ob njem živijo tudi dekleta. Samo fantovska družba in pika. Mene so fantje zanimali do trinajstega leta, potem jih tri leta nisem mogla videti, ker so se mi zdeli pubertetniško nezreli, štorasti, zmedeni, potem pa so se mi tu in tam mimo pripeljali vrstniki, ob katerih mi je srce nekoliko hitreje utripalo, če pa me je kateri še lepo pogledal in me ogovoril, sem dobila suha usta in rdeča lica.

Tisti crush, ki ga čakaš, pa se bo že zgodil, brez skrbi. Ko pride pravi princ na belem – kolesu. Ne vem, koliko so tvoji starši odprtih nazorov, ali kot pravijo, liberalni, ampak jaz bi ali malo počakala z debato o tvoji morebitni spolni usmerjenosti ali pa bi z njimi, če se ti zdi, da so takšen pogovor voljni opraviti, poklepetala na splošno o vprašanjih istospolnosti, odnosu okolja do tega, problemih, ki iz tega izhajajo, in njunih pogledih. Samo brez panike, nikamor se nam ne mudi.