Živijo!
Ko sem bila stara 7 let, sem izgubila očeta. Zdaj sem 13. Upala sem, da bom prebolela, ampak zdaj je vse še huje. Velikokrat se zlomim in jokam, zelo ga pogrešam. Mami je večinoma v službi in se ne zmeni toliko zame kot za mlajšo sestrico. Nobenemu se ne upam zaupati. Kadar kdo omeni besedo oče, se mi zasolzijo oči. Ali imaš kakšen predlog, kako naj prebolim?
Že vnaprej se ti zahvaljujem.
Celoten arhiv člankov in pisem je na voljo samo Pilovim naročnikom. Nenaročniki si lahko ogledajo do 3 članke ali pisma na dan.
AKTUALNO
Tvoji podatki so tvoja supermoč – sodeluj v natečaju!
Si se kdaj vprašal/(-a), kdo vse pozna tvoje osebne podatke? Ali pa kaj se zgodi, če jih deliš ... več
Praznujmo mednarodni dan knjig za otroke!
Že leta 1967 je Mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY) 2. april razglasila ... več
PILOVA LESTVICA
GLASUJ ZA NAJ SKLADBO
Pogosta vprašanja
Oglas
KNJIŽNA LESTVICA
NAKLJUČNI VIC
Pasji božič
Kaj si pes misli ob postavljanju božične smreke?
Pes: KAJ?? To je nedopustno! Človečnjaki lahko domov prinesejo CELO SMREKO, jaz pa ne smem niti ene same palice!!!!



