Ti starši zaupajo?

Zaupanje je zapletena reč. Zelo hitro ga lahko izgubiš, pridobiš pa zelo počasi. To velja tako za zaupanje med prijatelji kot za zaupanje med starši in otroki. Ampak zaupanje je nujno. Samo tako se lahko počutimo varne, eni in drugi. Kaj lahko naredite, da bi vam starši bolj zaupali in vam več dovolili? In kaj lahko za to naredijo starši?

Marsikateri najstnik, ne, najbrž imate kar vsi najstniki občutek, da vam starši premalo dovolijo. Vi bi radi šli na žur, oni pa so sumničavi, kdo vse bo tam. Vi bi radi ostali dlje, oni pa vztrajajo, da se morate vrniti ob osmih zvečer kot kakšne smrkave mlajše sestrice.

Samostojnost

Vi si želite biti samostojni in nočete, da vam odrasli kar naprej dihajo za vrat in vas nadzorujejo. Kar je seveda razumljivo. Starši pa poznajo vse pasti življenja, saj so svoja najstniška leta že preživeli (in vejo, kaj vse so ušpičili – ja, kar spomnite jih). Iz izkušenj vejo tudi, kaj vse preži na vas, pa se bojijo, da se boste v te pasti ujeli. Kar je tudi razumljivo.

Skrbi jih, da vas bo družba zavedla v kakšno nevarno početje, povezano z mamili, izzivi na TikToku (seveda vejo, da so nekateri zaradi takšnih izzivov tudi umrli), da vam bo kdo kaj podtaknil v pijačo, vas zmamil v kočljiv položaj ...

Pravica, krivica, dolžnost

Vsi imamo med drugim pravico do varnosti, izobrazbe in druženja z ljudmi. Vendar pa ne smemo prehitro vpiti, da se nam godi krivica, če nam starši kdaj ne dovolijo ven. Pravice gredo namreč z roko v roki z dolžnostmi.

Šola ni samo pravica. Ne zadošča le, da se tam pojavite in čakate, da vam drugi znanje vlijejo v glavo skozi lijak. Imate tudi dolžnost, da za šolo opravljate svoje obveznosti. In če jih ne, težko pričakujete, da vam bodo starši mirno dovolili gledati v zrak.

Prav tako je vaša dolžnost, da v okviru svojih zmožnosti poskrbite za lastno varnost.

Odgovornost

Dolžnosti in pravice so neločljivo povezane z odgovornostjo in zaupanjem. Če pokažete, da ste odgovorni, vam bodo starši bolj zaupali in vam bodo lažje več dovolili.

• Šola: Če sami od sebe opravljate šolske obveznosti, ste na konju. Domače naloge, učenje, priprave na preverjanje znanja ... Če niso starši tisti, ki vas morajo ves čas gnjaviti, ste pri tej točki dokazali, da ste odgovorni. Kljukica!
• Domača opravila: Vas morajo starši kar naprej opominjati, naj odnesete smeti ali peljete psa na sprehod? Če osnovnih stvari ne zmorete opraviti sami od sebe, najbrž niste dovolj zreli za večje ugodnosti. Torej dokažite, da znate skrbeti zase in za druge.
• Držanje dogovorov: Če se dogovorite, da se od prijatelja vrnete ob šestih, o vas pa ni ne duha ne sluha, si lahko mislite, da vam starši naslednjič sploh ne bodo dovolili iti ali pa bodo zahtevali, da se vrnete še veliko prej. In če ne boste šli tja, kamor ste napovedali, temveč nekam čisto drugam, utegnejo starši dobiti različne ideje, kako bodo preverjali, kje ste. Skratka: ob dogovorjeni uri se je treba vrniti – pa pika.
• Zasloni: Če kršite dogovorjeni čas za zasloni in kot zombiji buljite v ekran, ne da bi jedli in šli na vece, pa vam starši zato zaslone prepovejo, se težko pritožujete. Držite se dogovora.
• Iskrenost: Najbrž tudi vaši starši veliko raje slišijo resnico. Če se je recimo na žurki kdo napil ali če vam je kdo ponudil vejp, jim to lahko poveste (pri čemer je prav, da starši zaradi stvari, ki jim jih zaupate, ne ponorijo). Laž ali prikrivanje staršem na prvo žogo mogoče prihranita kakšen siv las, na dolgi rok pa spodkopavata zaupanje. Splača se biti iskren.
• Klic v sili: Oboji, vi in starši, se morate zavedati, da se boste vi vedno obrnili na njih, kadar bo šlo kaj narobe. Nikoli ni nič tako narobe in tako hudo kot to, da vi v težavah ostanete sami. Ko zabredete v težave, je prav, da vam starši pomagajo zlesti iz njih. Brez kozjih molitvic. Ker ste bili toliko zreli, da ste starše pravočasno prosili za pomoč.

Elektronsko sledenje

Različne aplikacije staršem omogočajo, da izvejo veliko o vas – in to ne od vas. Nekateri zahtevajo, da imate na telefonu vklopljeno sledenje lokaciji, in tako ves čas vejo, kje ste (oziroma kje je vaš telefon, če jih hočete pretentati). Namesto da bi jim vi povedali, kakšno oceno ste dobili, kar sami preverjajo na eAsistentu. Toda s tem sebe in vas oropajo za bistveni del odnosa: za pogovor. In za zaupanje.

Veliko več je vredno, če staršem sami poveste, kam greste oziroma kje ste bili. Če se dogovorite, da greste v park, morate v parku tudi ostati. S tem kažete, da ste odgovorni. Če želite drugam, recimo k sošolcu domov, se o tem sproti dogovorite s starši. Tako boste oboji mirni.

Prav tako nič ne nadomesti nasmejanih oči, ko staršem poveste, da ste dobili petko. Ali zavezništva, ki se lahko vzpostavi, ko jim zaupate, da ste dobili cvek.

Še vedno prestrogi starši?

Ste odkljukali vse točke na našem seznamu odgovornosti, pa vam starši še zmeraj premalo dovolijo? Potem je čas za temeljit pogovor. Mogoče tudi oni potrebujejo malo spodbude, da dojamejo, da vas ni več treba za roko peljati čez cesto. Prav je, da vam omogočijo varen poligon.

Najbolj idealno je, če oboji mirno in odkrito poveste, kaj pričakujete. Vi recimo to, da bi šli na žur do devetih, oni pa, da se vrnete ob sedmih. Lahko poiščete skupen dogovor, na primer vrnitev ob osmih, če prej naredite vse domače naloge.

Če so starši še vedno neomajni, lahko prosite kakšnega odraslega zaveznika, da reče dobro besedo za vas.

S tem se oboji, vi in starši, učite, da postajate zreli, samostojni ljudje, ki se bodo v svetu znašli, ki bodo znali pravočasno poiskati pomoč in ki bodo znali poskrbeti zase in za druge. Saj si je težko želeti več!