Vsi odgovori so bili zabavni vendar pa je zmagala🥳: Like emojis, s svojim čudovitim napojem.
Zdaj pa k vprašanju:
*i*Kaj bi naredili, če bi ugotovili, da vaša omara ali ogledalo vodi v vzporedno dimenzijo, ki se po vsakem obisku zamenja?*i*
Jaz bi najprej preverila, če je varna potem pa bi jo šla raziskovat, razen če bi bila grozna potem pa bi uničila omaro.
Zdaj pa k vprašanju:
*i*Kaj bi naredili, če bi ugotovili, da vaša omara ali ogledalo vodi v vzporedno dimenzijo, ki se po vsakem obisku zamenja?*i*
Jaz bi najprej preverila, če je varna potem pa bi jo šla raziskovat, razen če bi bila grozna potem pa bi uničila omaro.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Jej! Zmagala sem!
Težko bi to ugotovila, ker nimam omare, ker je moja soba šele v teku ampak si bom predstavljala omaro s čevlji :joy:, ki ni ravno moja. Najprej bi se uščipnila, da preverim ali sanjam ali ne. Potem bi najprej pomolila notri telefon, ki bi mel vključeno kamero. Potem bi na posnetku pogledala, če bi sploh šla tja. Če bi blo strašno, bi zaprla omaro, jo zacementirala in čez njo nabila deske in potem do konca življenja ne bom mogla spat.
Bai
Težko bi to ugotovila, ker nimam omare, ker je moja soba šele v teku ampak si bom predstavljala omaro s čevlji :joy:, ki ni ravno moja. Najprej bi se uščipnila, da preverim ali sanjam ali ne. Potem bi najprej pomolila notri telefon, ki bi mel vključeno kamero. Potem bi na posnetku pogledala, če bi sploh šla tja. Če bi blo strašno, bi zaprla omaro, jo zacementirala in čez njo nabila deske in potem do konca življenja ne bom mogla spat.
Bai
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
wawwww, potem bi vsako noč, ko bi mislila da grem spat, vbiostvu šla na novo dogodivščino, in o mojih pusotlovščinah bi napisala knjigo ki bi jo potem predstavila kot izmišljotino, ker če bi izvedeli za to drugi, potem kmalune bi bilo več zanimivo kajne?
torej, to bi lbo res kul in ja ... definnitivno bi bila zelo zaspana a koga to briga, pustolovščina je le pustolovščina :smiley:
torej, to bi lbo res kul in ja ... definnitivno bi bila zelo zaspana a koga to briga, pustolovščina je le pustolovščina :smiley:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
uf...Js bi uzela par nujnih stvari, ter se ob spremljavi kulske filmske muzike zakadila vanjo:joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ufffff edino kar bi začela prvo bi vzela svetilko se pokrila z odejo prijela vse svoje pliškote in začela kričati:Maaaaaaaaaaammmmmmmiiiiiiiiiiii!!!In preden bi prišla moja mami skočila čez omaro aja pa telefon bi vzela s sabo dddd,,,in radio bi vzela pa mogoče tudi televizijo bi kr kabel utrgala:joy::joy::joy::grin::stuck_out_tongue_winking_eye:
0
Moj odgovor:
Anonimna punca
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
NEobladovanje jeze
Hejjj. Sem ena prijavljena PILovka, ampak res nočm, da se razve kdo sem.
Torej... Jaz res ne morem obvladovati jeze. Razjezim se npr, ko nimam dovolj pozornosti, ni po moje itd.. Sej v šoli se nena. Samo doma pa... Ne bom zdj rekla, da sm za koga ne varna, ampak vseeno ni fajn ko se nekdo dere nate. To je oblika psihičnega nasilja najbrš.
Sej čez čas se zavem, da sem naredila neki narobe in se opravičujem. Ampak za taka dejanja ni opravičila. Poleg tega to ni enkratno dejanje (dejanje ki bi ga naredila samo enkrat), ampak stvar ki se ponavlja vsak dan. Ali pa celo več krat na dan.
No. In včeraj sem se drla na starše. Vem, da to ni okej!!! Pač meni je res res žal za tisto. Pol sem šla v svojo sobo in od jeze, bese dihala kot pes. V glavnem težko se dihala. Vzela sem list in ga začela čečkat. Nisem vedela kaj naj, pa sem šla čečkat list, ker (baje) pomaga. Ampak vseeno mi ni bilo lažje. Potem... Potem... Sem vzela škarje in se šla rezat. Ampak samo toliko, da me je bolelo. Rezala sem si blazinico od prsta. Vem, da ni okej!!! Potem sem vzela barvico in so ko zarila v kožo da mam še zdaj 'flek'. To sem naredila samo zato, da sem začutila bolečino. Da sem se začela zavedati in sem prišla k sebi.
To sem povedala enim prijateljicam. Ne morm reč, da je neki ful pomagalo. Sej se bojijo zame in so mi pravile naj neham... Ampak ni tko izzi. Zdaj mi škarje skrivajo, ampak vseeno jih mam še doma.
Če je to res tako nujno ne vem. Ampak jaz res ne morm več tko zato sem to sem napisala. Res želim ostati anonimna.
*b*Ampak res se nočem v realnem svetu s kako osebo pogovoriti, ker ne vem kako pristopiti. Staršem pa NI šnans, da bi povedla. Kaki svetovalni delavki na šoli tudi ne, ker ne vem kako bi pristopila. Če že morm kam iti bi rje, da nekdo pride pome in opazi, da nekaj ni okej. Svetovalne delavke na naši šoli so pa itak res zlo antipatičene. Mamo eno psihologinjo, ki je še kr okej. Ampak ne vem kako naj grem k njej. K psihologu pa ne bi šla, ker pol morejo starši zvedet zato. Nisem še 18.*b*
Če vam kaj pomaga stara sem med 9 in 12.
Res če mA kdo kako idejo kaj naj, vsem res iz dna srca hvala!
Hvalaaa, vsem za pomoč!
Torej... Jaz res ne morem obvladovati jeze. Razjezim se npr, ko nimam dovolj pozornosti, ni po moje itd.. Sej v šoli se nena. Samo doma pa... Ne bom zdj rekla, da sm za koga ne varna, ampak vseeno ni fajn ko se nekdo dere nate. To je oblika psihičnega nasilja najbrš.
Sej čez čas se zavem, da sem naredila neki narobe in se opravičujem. Ampak za taka dejanja ni opravičila. Poleg tega to ni enkratno dejanje (dejanje ki bi ga naredila samo enkrat), ampak stvar ki se ponavlja vsak dan. Ali pa celo več krat na dan.
No. In včeraj sem se drla na starše. Vem, da to ni okej!!! Pač meni je res res žal za tisto. Pol sem šla v svojo sobo in od jeze, bese dihala kot pes. V glavnem težko se dihala. Vzela sem list in ga začela čečkat. Nisem vedela kaj naj, pa sem šla čečkat list, ker (baje) pomaga. Ampak vseeno mi ni bilo lažje. Potem... Potem... Sem vzela škarje in se šla rezat. Ampak samo toliko, da me je bolelo. Rezala sem si blazinico od prsta. Vem, da ni okej!!! Potem sem vzela barvico in so ko zarila v kožo da mam še zdaj 'flek'. To sem naredila samo zato, da sem začutila bolečino. Da sem se začela zavedati in sem prišla k sebi.
To sem povedala enim prijateljicam. Ne morm reč, da je neki ful pomagalo. Sej se bojijo zame in so mi pravile naj neham... Ampak ni tko izzi. Zdaj mi škarje skrivajo, ampak vseeno jih mam še doma.
Če je to res tako nujno ne vem. Ampak jaz res ne morm več tko zato sem to sem napisala. Res želim ostati anonimna.
*b*Ampak res se nočem v realnem svetu s kako osebo pogovoriti, ker ne vem kako pristopiti. Staršem pa NI šnans, da bi povedla. Kaki svetovalni delavki na šoli tudi ne, ker ne vem kako bi pristopila. Če že morm kam iti bi rje, da nekdo pride pome in opazi, da nekaj ni okej. Svetovalne delavke na naši šoli so pa itak res zlo antipatičene. Mamo eno psihologinjo, ki je še kr okej. Ampak ne vem kako naj grem k njej. K psihologu pa ne bi šla, ker pol morejo starši zvedet zato. Nisem še 18.*b*
Če vam kaj pomaga stara sem med 9 in 12.
Res če mA kdo kako idejo kaj naj, vsem res iz dna srca hvala!
Hvalaaa, vsem za pomoč!



Igralnica