Stražarja sta zgorela, prav tako sleherna stena v ječi. Zaporniki so nekaj časa stali v smrtni tišini, potem pa izbruhnili. Nekateri so ji stisnili roko, ostali pa samo kričali drug čez drugega in na usta se ji je prikradel nasmeh. Iskren, prvi po nekaj tednih.
To so ljudje, ki jim je pripadala. Neorganizirani, umazani, polni življenja. Popolno nasprotje laboratorija.
Združeni v ognju. Laboratorij bodo požgali do tal. Asha je že vohala vonj stopljenega stekla in srečno zatulila. Ko so jo zaporniki videli navdušeno, so začeli kričati še glasneje in pognali so se skozi vrata, Asha pa z njimi.

Ampak imela je drug namen. Will. Najti ga mora. Vijugala je po hodnikih in ko je naletela na prvega stražarja, ga je pritisnila ob steno in se zdrla nanj. Še sama ni vedela, kaj ji leti iz ust, kaj šele on.
"Kje je Will?" se je zadrla prvi razločni stavek do sedaj. Stražar je bil nekaj časa tiho, nato pa zatulil od bolečine, ko mu je v zapestje zarila nož.
"V redu, v redu!" Izvlekla je nož in zasikala vanj. "Naprej po hodniku je. Ampak..."
Asha ga ni več poslušala. Pognala se je po hodniku, nato pa čez nekaj ugotovila, da je nekaj narobe. Tla so se upogibala. Pogledala je dol in videla, da se topijo. Začela je toči hitreje. Dokler ni zaslišala medlega zvoka. Willovega krika.
"Will! WILL!" je kričala in sledila njegovemu glasu, dokler ni prišla do steklene sobe, kakršna je bila njena. Notri je bil Will, tolkel je po steklu, vendar je nehal, ko jo je zagledal. Asha ni izgubljala časa. Takoj je položila roke na steklo, to pa se preprosto stopilo. Will se ni oziral na to, da se zna zgoditi, da bo stopila tudi njega, tamveč jo je objel. Zaslišalo se je cvrčanje, potem pa je Asho zapustila vsa vročina in ogenj. Tudi je stisnila Willa, potem pa se spomnila, da morata stran.
"Will. Zaporniki bodo stopili stavbo. Stran morava."
Resno je prikimal, potem pa me dvignil od tal in stekel. Bil je hitrejši od vetra, tako hitro je tekel, da Asha ni razločila okolice, ki je švigala mimo njiju.

Ko se je ustavil, ni okleval. Silovito jo je poljubil, ona pa mu je poljub vrnila. Končno sta bila na varnem. Skupaj. Iz daljave so se slišala navdušeni kriki in Asha je vedela, da je z Laboratorijem konec. Svodobni so.
"Vsem varuhom," se je zaslišalo iz nikoder določeno. Will je zavzdihnil in Asha si ni mogla kaj, da se ne bi nasmehnila. "Točno ob polnoči bo na Stičišču sestanek, kjer boste dorekli, kako naprej. Laboratorij je padel. Srečno in usoda vam ni več treba biti naklonjena."
Asha se je namrščila. "Kaj je z 'in usoda vam ni več treba naklonjena'?"
Will se je zahehetal. "To so včasih uporabljali, ko je Laboratorij vzel enega izmed Infernov. Kmalu je postal nekakšen 'moto' celotne Magije. 'Srečno in naj vam bo usoda naklonjena.'"
Asha se ni niti spraševala, od kod to ve. Samo naslonila se je na njegove prsi in rekla: "Torej samo še Svet, pa bo konec."
"Pa bo konec," se je strinjal in ji zakopal obraz v lase. Asha se je prvič po dolgem času spet počutila srečno.