Hehehe, ne se vstrašit, ni nič virskega. Navezuje se....ah, boste vse izvedeli.
Takole, kot sem obljubila. danes začnem. Prvi del bo malo krajši, da se ne boste že na začetku vstrašili. Na zečetku bo več ali manj opis in kot je po navadi v začetkih knjige, komaj spoznavaš stvari. Če pa kdo želi akcijo naj začne z branjem v 3. delu.:relaxed:

Presneto lep dan za presneti test. Pa še učitelj je pojava. Kaj človek naredi? Nič, prepusti vse sreči. Pa saj je ni. To je le izgovor. Če pač ne znaš, ne znaš. Pika, amen, cvek.
'Lej ga, lej ga! Kje si ti legenda? Matka danes?' tip vrže roke čez moje rame. Jaz 'Ja, uff. Nimam pojma. Popoldne trenig, pole naloga in še mal, tolko ko je cajta Playstejšna. Ki je cajt?'. Mal preveč se napenjajo in paničarijo. Krneki. Hodiva proti klapi punc. Bejbe. Davidova punca, skoraj že Lukova in moja. In pa seveda njihove frendice. Gabriele je moja punca. Make up, ravne lase v čopu na vrh glave, raztrgane kavbojke, majčka s popkom zunaj, moderna plesalka… Fanta sta mi jo izbrala. Meni je čisto vse eno. Raje kot, da si narediš sramoto in sploh ni kul za te cajte, da si sam. Naše punce so prave manekenke.
Luka mi nekaj govori. Ujamem par besed: zmagal sem…tip je pipp (neprimerno)….novo orožje…pipp (neprimerno). S pogledom skačem med ljudmi in iščem Davida. Čeprav vem, da nikoli ne pride iz te smeri, še vedno bulim tja. Gledam ljudi. Nekaj punc je na kupu. In potem zagledam… kot, da bi videl boga. Popravek boginjo. Noge postanejo kar želejkaste. Z roko si popravim lase. Kodo je, ne vem. Vidim tiste noge. Lase v navadni kiti. Kakšni odtenki. Rjavi, svetli, temni, lešnik, kakav, smetana… uff, cela shramba. Nakar se obrne v to smer.
Nemudoma obrnem pogled. 'Andrej! Stari! Kam ti? Si pozabil na ovinek?' Seveda. Ah, presneto, toplota mi butne v obraz. Kaj je to? Kaj si sploh domišljam. 'Andrej!' Gabriele. Steče proti meni. Obesi se mi okrog vratu. Voham njen parfum.
Luka je že med puncami in David prihaja iz druge strani. Zapletemo se v pogovor. Po 5. minutah punce zapustijo prizorišče. Nestrpno se prestopim dva koraka, da pogledam za ovinek. Zakaj, ne vem.