Dragi dnevnik!

Zadnje dni tečna sem precej bila,
jezila sem se na vsakega,
vse na živce mi je šlo,
vsega je prevč bilo.
Večino jeze v sebi sem zadržala,
nekaj pa sem jo iz sebe dala.
Opravičila bi se vsem, ki sem s tem jih prizadela,
če bi se dalo vse besede nazaj bi vzela.

Zdaj pa prišla žalost je na plan,
z njo obdan je vsak dan, cel dan.
Vsako uro vsaj enkrat solze preplavijo me,
a pustim teči jim ne.
Nočem, da drugi videli solze bi moje,
nočem iz sebe odviti železne ovoje,
nočem da drugi videli mojo bi ranljivost,
in s tem najbrž tudi minljivost.

Ne vem kaj naj naredim,
da težkih misli se znebim,
da nasmeškov drugih ne izgubim,
da vsaj malo lepše življenje dobim.

Hvala, da poslušaš deklico z depresijo<333


:black_heart::black_heart::black_heart: