Dragi dnevnik!

Danes sem ugotovila,
da res sem tečna, ko me panika grabi.
Danes sem občutek dobila,
da takrat koga moja beseda lahko rani.

Šli smo v trgovine,
tam bilo ogromno je ljudi,
tesnoba se me prime,
s sestro nisem morala normalno komunicirati.
Vse takoj spravilo me je iz tira,
tesnoba ni mi dala mira,
na sestro sem se jaz jezila,
da tesnobne občutke bi ji skrila.
Vem da to ni prav
in zato res mi je žal.
Naslednjič poskusila drugače bom odreagirati,
vendar ne vem če mi bo uspelo, saj včasih težko svoje vedenje je nadzirati.
Preprosto ko si že tako preveč napet,
ti živci popustijo,
takšen moj notranji je svet,
upam, da moje misli čim prej iz tesnobe se zbudijo.

Hvala ker poslušaš deklico z depresijo
:black_heart::black_heart::black_heart: