Pilov blog
Ojla,
današnja tema ne bo tako obsežna kot prejšnja, govorili pa bomo o najhujšem delu šole - ocenjevanjih.
*b* Ali so testi v naprej napovedani? *b*
Ja, so. Konec septembra izveš za vse teste, ki jih boš imel v šolskem letu. Tako se lahko tudi dobro organiziraš.
*b* Koliko testov je lahko največ na teden? *b*
Največ 3 redni, lahko pa imaš neomejeno spraševanj in nerednih testov (to so npr. popravljanja, ali pa, če si manjkal).
*b* Ali so spraševanja napovedana? *b*
Ja, ti vnaprej veš, kdaj sprašujejo in si sam določiš datum. Torej imaš napovedano vse - in teste, in spraševanja. Res pa je, da nekateri profesorji sprašujejo res na hitro in v takem primeru si ne daš datuma, npr. pri govornih nastopih (ki trajajo le nekaj minut), ampak tako ali tako veš v naprej, da takrat sprašuje in da boš kmalu na vrsti.
*b* Kako dolgi so testi? *b*
Čisto različno. Nekateri naredijo teste dolge 2 strani (torej 1 list), nekateri tudi 6 (pa dajo veliko slik ali pa je veliko za vstavljati besed). Veliko testov se da rešiti v 30 minutah, nekatere tudi prej (sicer so taki bolj redki), druge pa komaj rešiš v 1 šolski uri. To je čisto odvisno od profesorja in predmeta. Pri nekaterih predmetih pa teste pišemo tudi 60 minut in so kar dolgi in naporni (ne mislim nikogar strašit, samo je res), ampak večina testov je kar ok in imaš za njih res dovolj časa, če ne rešuješ zelo počasi.
*b* Kako potekajo spraševanja? *b*
Skoraj isto kot v osnovni šoli, včasih še celo manj komplicirajo. Večinoma ti dajo po 3 vprašanja (razen pri jezikih, seveda) in je to to. Hitro opazijo, če znaš ali ne.
*b* Koliko je spraševanj in koliko testov? *b*
Spraševanj je veliko manj kot v osnovni šoli, testov pa več. Pri vsakem predmetu imaš približno 1 spraševanje, ostalo pa so testi. Ocen dobiš približno toliko, kot v osnovni šoli.
*b* Ali je veliko predstavitev? *b*
Ne, skoraj nobene. Jaz sem letos naredila 1 seminarsko in imeli smo govorni nastop pri slovenščini. Prav predstavitve kot s powerpointom, ni bilo.
*b* Kako se ocenjujejo vaje? *b*
To je odvisno od profesorja/šole. Pri nekaterih predmetih se vaje ocenjujejo, pri drugih ne, kot se odločijo. Ponavadi je tako, da dobiš iz (skoraj) vsake vaje mini oceno in na koncu ti iz tega dajo 1 oceno.
*b* Kako pa zaključujejo? Kaj se zgodi, če si med oceno? *b*
Zaključuje vsak malo po svoje. Nekateri najbolj gledajo zadnje ocene, nekateri bolj iz testov... Večinoma ne komplicirajo ravno veliko, je pa tako, da se rajši pozanimaj, koliko imaš, da ne bo potem presenečenj (nek profesor bi sošolki s povprečjem 3,8 skoraj zaključil 3, če ga ne bi ona vprašala). Če si med oceno in želiš imeti zaključeno navzgor, te vprašajo. Večinoma je to lažje od navadnega spraševanja, npr. ti dajo samo 2 vprašanji. Lahko se tudi zgodi, da ti dovolijo zviševati, čeprav ti bolj kaže na nižjo oceno (npr. če imaš ocene 553), zato se res splača vprašati, koliko imaš zaključeno, če se da zvišati, res se da presenetljivo veliko zmeniti s profesorji, še posebej, če si delal čez leto.
*b* Kaj se zgodi, če dobim 1? *b*
Zviševati moraš, kot v osnovni šoli. Po testu se s profesorjem zmeniš, kdaj se bo ponovno pisalo (takrat pišejo tudi manjkajoči), če pa še takrat ne zvišaš, pa pišeš ob konferenci. Če tudi takrat ne zvišaš in imaš negativno konferenco, moraš pisati konferenčni test (snov cele konference).
*b* Ali res ob konferenci ni testov? *b*
Ja, ni jih. Takrat je obdobje, ko se testi popravljajo oziroma jih pišeš, če jih še nisi. Ampak pozor! Čeprav si misliš, ah, bom že takrat odpisal, ti povem, da ko si zmatran od vseh testov, ki si jih pisal prej, in se ti takrat naberejo kakšni 3 testi, ti ne bo lahko! Poskusi res čim več odpisati redno, da si lahko takrat odpočiješ, ali pa opraviš s kakšnim spraševanjem. Sploh pa se te teste piše po pouku, kar je slabo.
*b* Kako je s popravnimi izpiti? *b*
Če imaš preveč negativnih ocen čez leto in jih ne zvišaš, greš na popravni izpit. Zdi se mi, da imaš lahko največ 3 izpite na leto. Imaš 2 roka, en je na začetku, drugi pa na koncu počitnic.
*b* Zakaj sploh ljudje ne naredijo letnika/ponavljajo oziroma imajo popravne izpite? Ali je tako težko? *b*
Jaz ne bi rekla, da je tako zelo težko, samo učiti in delati moraš. če ne delaš dovolj čez leto, ti ni mar za šolo, se zgodi, da ga imaš. Kot jaz opažam, ima večina ljudi, ki imajo popravce, težave z delovnimi navadami. V osnovni šoli se niso nič učili, niso nič delali, in mislijo, da bodo naredili gimnazijo z levo roko. Ampak temu ni tako. Ti moraš v šolo vložiti trud, delati sproti, in potem bo šlo. Če ne, boš imel probleme. Mene je zelo skrbelo, kaj, če bom jaz ta s popravci, kaj, če mi bo šlo katastrofalno. Ugotovila sem, da če se učiš, letnik skoraj sigurno narediš. Res naj nobenega ne skrbi, da bo imel popravca, če pa vidiš, da ti kljub učenju na šoli res ne gre in ga boš mogoče imel, se lahko prepišeš na lažjo šolo. To je tudi napaka teh, ki nič ne delajo - če ne misliš v šolo vložiti truda, pojdi na lažjo, pa ne boš imel popravca. Nič ni narobe s tem, da greš na lažjo gimnazijo ali srednjo šolo, saj ne moreš vedeti, kako bo na šoli, na katero si se vpisal.
*b* Kaj je splošni uspeh? *b*
To je kot neko povprečje vseh zaključnih ocen, npr. če imaš zaključne ocene 5554554, si odličen. To ti na sprednji šoli piše v spričevalu. So pa kot neki posebni kriteriji za to (npr. če imaš povprečje ,5), tako da se je najbolje pozanimati pri razredniku, kakšen uspeh boš imel oziroma kako se ga izračuna.
Upam, da vam je bil ta blog zanimiv in uporaben, ne pozabite pa, da se ne bati ocenjevanj, saj vam lahko ravno strah zniža oceno. <33
današnja tema ne bo tako obsežna kot prejšnja, govorili pa bomo o najhujšem delu šole - ocenjevanjih.
*b* Ali so testi v naprej napovedani? *b*
Ja, so. Konec septembra izveš za vse teste, ki jih boš imel v šolskem letu. Tako se lahko tudi dobro organiziraš.
*b* Koliko testov je lahko največ na teden? *b*
Največ 3 redni, lahko pa imaš neomejeno spraševanj in nerednih testov (to so npr. popravljanja, ali pa, če si manjkal).
*b* Ali so spraševanja napovedana? *b*
Ja, ti vnaprej veš, kdaj sprašujejo in si sam določiš datum. Torej imaš napovedano vse - in teste, in spraševanja. Res pa je, da nekateri profesorji sprašujejo res na hitro in v takem primeru si ne daš datuma, npr. pri govornih nastopih (ki trajajo le nekaj minut), ampak tako ali tako veš v naprej, da takrat sprašuje in da boš kmalu na vrsti.
*b* Kako dolgi so testi? *b*
Čisto različno. Nekateri naredijo teste dolge 2 strani (torej 1 list), nekateri tudi 6 (pa dajo veliko slik ali pa je veliko za vstavljati besed). Veliko testov se da rešiti v 30 minutah, nekatere tudi prej (sicer so taki bolj redki), druge pa komaj rešiš v 1 šolski uri. To je čisto odvisno od profesorja in predmeta. Pri nekaterih predmetih pa teste pišemo tudi 60 minut in so kar dolgi in naporni (ne mislim nikogar strašit, samo je res), ampak večina testov je kar ok in imaš za njih res dovolj časa, če ne rešuješ zelo počasi.
*b* Kako potekajo spraševanja? *b*
Skoraj isto kot v osnovni šoli, včasih še celo manj komplicirajo. Večinoma ti dajo po 3 vprašanja (razen pri jezikih, seveda) in je to to. Hitro opazijo, če znaš ali ne.
*b* Koliko je spraševanj in koliko testov? *b*
Spraševanj je veliko manj kot v osnovni šoli, testov pa več. Pri vsakem predmetu imaš približno 1 spraševanje, ostalo pa so testi. Ocen dobiš približno toliko, kot v osnovni šoli.
*b* Ali je veliko predstavitev? *b*
Ne, skoraj nobene. Jaz sem letos naredila 1 seminarsko in imeli smo govorni nastop pri slovenščini. Prav predstavitve kot s powerpointom, ni bilo.
*b* Kako se ocenjujejo vaje? *b*
To je odvisno od profesorja/šole. Pri nekaterih predmetih se vaje ocenjujejo, pri drugih ne, kot se odločijo. Ponavadi je tako, da dobiš iz (skoraj) vsake vaje mini oceno in na koncu ti iz tega dajo 1 oceno.
*b* Kako pa zaključujejo? Kaj se zgodi, če si med oceno? *b*
Zaključuje vsak malo po svoje. Nekateri najbolj gledajo zadnje ocene, nekateri bolj iz testov... Večinoma ne komplicirajo ravno veliko, je pa tako, da se rajši pozanimaj, koliko imaš, da ne bo potem presenečenj (nek profesor bi sošolki s povprečjem 3,8 skoraj zaključil 3, če ga ne bi ona vprašala). Če si med oceno in želiš imeti zaključeno navzgor, te vprašajo. Večinoma je to lažje od navadnega spraševanja, npr. ti dajo samo 2 vprašanji. Lahko se tudi zgodi, da ti dovolijo zviševati, čeprav ti bolj kaže na nižjo oceno (npr. če imaš ocene 553), zato se res splača vprašati, koliko imaš zaključeno, če se da zvišati, res se da presenetljivo veliko zmeniti s profesorji, še posebej, če si delal čez leto.
*b* Kaj se zgodi, če dobim 1? *b*
Zviševati moraš, kot v osnovni šoli. Po testu se s profesorjem zmeniš, kdaj se bo ponovno pisalo (takrat pišejo tudi manjkajoči), če pa še takrat ne zvišaš, pa pišeš ob konferenci. Če tudi takrat ne zvišaš in imaš negativno konferenco, moraš pisati konferenčni test (snov cele konference).
*b* Ali res ob konferenci ni testov? *b*
Ja, ni jih. Takrat je obdobje, ko se testi popravljajo oziroma jih pišeš, če jih še nisi. Ampak pozor! Čeprav si misliš, ah, bom že takrat odpisal, ti povem, da ko si zmatran od vseh testov, ki si jih pisal prej, in se ti takrat naberejo kakšni 3 testi, ti ne bo lahko! Poskusi res čim več odpisati redno, da si lahko takrat odpočiješ, ali pa opraviš s kakšnim spraševanjem. Sploh pa se te teste piše po pouku, kar je slabo.
*b* Kako je s popravnimi izpiti? *b*
Če imaš preveč negativnih ocen čez leto in jih ne zvišaš, greš na popravni izpit. Zdi se mi, da imaš lahko največ 3 izpite na leto. Imaš 2 roka, en je na začetku, drugi pa na koncu počitnic.
*b* Zakaj sploh ljudje ne naredijo letnika/ponavljajo oziroma imajo popravne izpite? Ali je tako težko? *b*
Jaz ne bi rekla, da je tako zelo težko, samo učiti in delati moraš. če ne delaš dovolj čez leto, ti ni mar za šolo, se zgodi, da ga imaš. Kot jaz opažam, ima večina ljudi, ki imajo popravce, težave z delovnimi navadami. V osnovni šoli se niso nič učili, niso nič delali, in mislijo, da bodo naredili gimnazijo z levo roko. Ampak temu ni tako. Ti moraš v šolo vložiti trud, delati sproti, in potem bo šlo. Če ne, boš imel probleme. Mene je zelo skrbelo, kaj, če bom jaz ta s popravci, kaj, če mi bo šlo katastrofalno. Ugotovila sem, da če se učiš, letnik skoraj sigurno narediš. Res naj nobenega ne skrbi, da bo imel popravca, če pa vidiš, da ti kljub učenju na šoli res ne gre in ga boš mogoče imel, se lahko prepišeš na lažjo šolo. To je tudi napaka teh, ki nič ne delajo - če ne misliš v šolo vložiti truda, pojdi na lažjo, pa ne boš imel popravca. Nič ni narobe s tem, da greš na lažjo gimnazijo ali srednjo šolo, saj ne moreš vedeti, kako bo na šoli, na katero si se vpisal.
*b* Kaj je splošni uspeh? *b*
To je kot neko povprečje vseh zaključnih ocen, npr. če imaš zaključne ocene 5554554, si odličen. To ti na sprednji šoli piše v spričevalu. So pa kot neki posebni kriteriji za to (npr. če imaš povprečje ,5), tako da se je najbolje pozanimati pri razredniku, kakšen uspeh boš imel oziroma kako se ga izračuna.
Upam, da vam je bil ta blog zanimiv in uporaben, ne pozabite pa, da se ne bati ocenjevanj, saj vam lahko ravno strah zniža oceno. <33
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
uuu ful zanimivo! tele ocene me se najblj skrbijo ja :/ ful dobr drgac da mas use teste napovedane :D pa mislm sej vem da je odvisn od profesorja ampk zgleda ko da se da z njimi vc zment ko z ucitli v os xD
2
.png "Druščina 5")
Jaa, velik več se da zment, tud vid se jim, da majo radi svoj poklic in predmet, ki ga učijo, zato je to potem še lažje pa tud razumejo, da ne obstaja samo njihov predmet, ampak še 10 drugih.
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Haha mam spet eno uprašanje lol. Ubistvu več:joy:. Pač kere jezike maš na voljo(ši šoli npr)? Koliko si jih rabiš izbrat al maš sam enga, anglo pa slovo al še kej? Pa kere jezike se ti učiš(ni ti treba odgovorit če nočš).
Drgač pa supr blog!:kissing_closed_eyes:
Ly
Logii
Drgač pa supr blog!:kissing_closed_eyes:
Ly
Logii
0
učiš se slo, ang in še 3. jezik, ki si ga ti izbereš. kateri jeziki so na izbiro je odvisno od šole, ponavadi imajo manjše gimnazije manj izbire, večje pa več. vem za gimnazijo, kjer imajo na izbiro samo 2 jezika, ker so zelo majhna šola, na večjih gimnazijah pa jih je ponavadi na voljo 5, nemščina, španščina, italijanščina, francoščina, ruščina. Jaz se učim nemško <33
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej!
Ali ti kaj treniras? in če kako usklajujes treninge? ali je tezje delat solo ce imas treninge?
Ali ti kaj treniras? in če kako usklajujes treninge? ali je tezje delat solo ce imas treninge?
1
ojla, jaz nič ne treniram, ampak hodim v glasbeno. Se je treba organizirat, da vadiš vsak dan, ampak kar gre. Vse je stvar organizacije, ima pa večina mojih sošolcev neko aktivnost po pouku (treninge ali glasbeno). Več o tem sem napisala v 6. delu. :)
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
