»Aaaaaa!« po telovadnici je odmeval ušesa parajoč krik.
Spustila sem vrv iz katere sem ravno želela narediti past iz rok in stekla k oddelku za šport. Petnajst tekmovalcev je imelo urjenje.
Kenia, morojka suhcene postave, je nezavestno ležala na tleh, od nje pa je počasi mezela rdeča tekočina. V trenutku je zavladala panika. Trener je kričal naj nekdo gre po šolsko zdravnico, tekmovalci pa so preplašeni skakali naokoli. Vladala je zmeda in pripomočki za vajo so leteli po zraku. S težavo sem se prebila do poškodovanke, okoli katere se je zbrala panična gruča otrok.
»Umaknite se!« sem zakričala in okoli dekletca vzpostavila ognjeno zaveso. Nihče ne sme videti kaj bom zdaj naredila. Sklonila sem se in preverila dihanje ter impulz. Srce je bilo neenakomerno, dihanje pa plitvo in komaj slišno. A bila je živa.
Dlani sem nežno položila na njen obrazek. Magija se je pognala skozi moje roke, zdravljenje skorajšnje smrti in vzdrževanje ognjene zavese mi je srkalo moči. Kot tisto noč s Keithom. Vztrajala sem in krpala razpoko na njeni glavi. Pred očmi so se mi pojavile črne pege, vedela sem, da ne bom več dolgo zdržala. Še. Še. Še. Gosta kri se mi je prijemala prstov. Še. Še. Še. Močna roka se mi je oklenila rame. Še. Še. Še. Nenadoma ni ničesar več razen slabosti.

Čez trenutek se skotalim na posteljo v moji sobi.
»Si dobro?« vpraša smešno znan glas.
Ne odprem ust, saj se bojim, da bo vsebina mojega želodca pristala na preprogi.
»Ti grem po kozarec vode.«
Nekajkrat mežiknem, da se mi pogled zbistri, potem pa kolikor hitro lahko odkrevsam kopalnico.

»Vem, da se je težko navaditi, še sploh po tolikšni telesni izčrpanosti.« reče Chrys in me napol nosi nazaj na posteljo.
»Navaditi na kaj?« rečem takoj za tem, ko izpijem kozarec vode.
»Na teleportacijo.«
Že nameravam začet cepati od smeha, a njegov pogled je resen. Zdaj se mi je začelo svitati zakaj sva tako hitro prišla čez pol šole.
»O. A je to normalno za vampirje?«
»Ne. Tako kot tvoja moč ni naravna.«
»Misliš zdravljenje?«
»Ja. In močnejše obvladovanje ognja. Tudi moj element je ogenj, zato sem lahko prišel skozi tvojo zaščito.«
»Aha.«
»Mislim, da sva posebna veš. Že celo življenje živim med vampirji, pa ni nikogar takšnega kakršen sem jaz. In zdaj si tukaj ti. Podobna si mi.«
»Ja. Ampak kaj sploh pomenijo tele najine moči. A kdo ve za tvojo moč?«
»Ne. Nihče. Zdelo se mi je prav, da ostane skrita. A kdo v za tvojo?«
»Uh, v bistvu moj fant. Magovski fant«
»Magovski!« izbuljil je oči.
»Ja, dolga zgodba. Preden sem prišla sem, sem nekaj mesecev preživela na akademiji za čare.«
»Se ti je zmešalo! Kaj si vendar počela tam!«
»Uh, bila je bolj nekakšna zaščita pred mojo strigojsko polsestro a je šlo vse po zlu. Na koncu sem prepotovala pol Evrope in pristala tukaj.«
»Okej wow.«
»Tega nisem še nikomur tukaj povedala. Ne zaupam ljudem. Ne odkar mi je moja polsestra dala to.« dvignila sem brado in pokazala potplutbe.
»Te je mučila, pila kri?« zaprepadeno me je gledal.
Nenadoma sem se zlomila in mu opisala vse. Kdove zakaj sem mu zaupala. Po koncu zgodbe, ko so mi solze zalivale oči sem dovolila, da me je z rahlimi krožnimi gibi po hrbtu zazibal v sen.