živjo.
-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-__-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-
Hitro sem prijela Lily za roko in jo povlekla na hodnik " Zakaj je Sarah tu?" sem jo vprašala, nevede kaj bo rekla "Sarah je moja prijateljica, veš, ni..." "Prijateljica? Od kdaj?! Kako?! ZAKAJ?!" "Prekinila si me. Mislila sem reči da je ona čisto prijazna in da mi je pomagala pri angleščini." "Prijazna? Ona? Nemogoče. Lily, samo izkorišča te, ker je tvoja družina bogata." "Zakaj pa si potem ti z mano? Tudi samo zradi tega?" "Lily! Kdo pa misliš da sem? Da te bi imela rada le zaradi denarja? Jaz nisem taka, ona..." "Nehaj s tem! Jaz sem prijateljica z njo. S tabo pa ne vem če bom še, zato, če nočeš biti v moji družbi, lahko kar greš." "Prav!" Sem ji odvrnila, nikoli več je nisem hotela videti in šla sem skozi vrata.
Zjutraj sem se zbudila normalno, saj sem pozabila na včerajšnje kreganje z Lily. Oči in mami sta že šla, ostala sem samo še jaz, Mia in Brianna (moji sestri). Namazala sem si kruh z nutelo in zraven popila še kozarec mleka. Bri je vstala in si dala kuhat čaj, vprašala me je "Hej Rose, te pride Lily pobrati?" mislila sem že odgovoriti ja ampak sem se spomnila na včerajšnje kreganjein rekla "Ne. Ne pride." "Zakaj pa ne? A je vse v redu?" "Včeraj sva se skregali... ne vem če bova še prijateljici" "To je grozno" in ko je to Bri rekla je zazvonil zvonec, pomislila sem, je mogoče, mi je Lily oprostila? "Rose Nick je, pravi da ve kaj semje zgodilo z vama z Lily." Bil je na vratih in takoj ko me je videl me je objel in mi rekel da sta se tudi onadva skregala.
V šoli je Lily postala popularna in vsi so jo imeli radi razen midva. Niti pogledala naju ni.Ko pa sva prišla do oglasne deske je bil tam poster *i*Največja fake frienda prosim, povej če te nadlegujeta Sarah, Lily, Emmi in Cindy, hvala<3*i* "Največja fake frienda? a cilja naju?" "V resnici je ona fake friend. Grozna postaja." "Vsaj niso letaki po celi šoli, ane? Nick? Nic-" "Po celi šoli so" sva rekla skupaj v en glas. "Hej!" obrnila sva se. Tam je bila Lily, ki je nosila kup rumenih listov "Izvolita, če sama sebe kdaj nadlegujeta" zlobno se je nasmejala in odšla stran.
_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-
adijo.
-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-__-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-
Hitro sem prijela Lily za roko in jo povlekla na hodnik " Zakaj je Sarah tu?" sem jo vprašala, nevede kaj bo rekla "Sarah je moja prijateljica, veš, ni..." "Prijateljica? Od kdaj?! Kako?! ZAKAJ?!" "Prekinila si me. Mislila sem reči da je ona čisto prijazna in da mi je pomagala pri angleščini." "Prijazna? Ona? Nemogoče. Lily, samo izkorišča te, ker je tvoja družina bogata." "Zakaj pa si potem ti z mano? Tudi samo zradi tega?" "Lily! Kdo pa misliš da sem? Da te bi imela rada le zaradi denarja? Jaz nisem taka, ona..." "Nehaj s tem! Jaz sem prijateljica z njo. S tabo pa ne vem če bom še, zato, če nočeš biti v moji družbi, lahko kar greš." "Prav!" Sem ji odvrnila, nikoli več je nisem hotela videti in šla sem skozi vrata.
Zjutraj sem se zbudila normalno, saj sem pozabila na včerajšnje kreganje z Lily. Oči in mami sta že šla, ostala sem samo še jaz, Mia in Brianna (moji sestri). Namazala sem si kruh z nutelo in zraven popila še kozarec mleka. Bri je vstala in si dala kuhat čaj, vprašala me je "Hej Rose, te pride Lily pobrati?" mislila sem že odgovoriti ja ampak sem se spomnila na včerajšnje kreganjein rekla "Ne. Ne pride." "Zakaj pa ne? A je vse v redu?" "Včeraj sva se skregali... ne vem če bova še prijateljici" "To je grozno" in ko je to Bri rekla je zazvonil zvonec, pomislila sem, je mogoče, mi je Lily oprostila? "Rose Nick je, pravi da ve kaj semje zgodilo z vama z Lily." Bil je na vratih in takoj ko me je videl me je objel in mi rekel da sta se tudi onadva skregala.
V šoli je Lily postala popularna in vsi so jo imeli radi razen midva. Niti pogledala naju ni.Ko pa sva prišla do oglasne deske je bil tam poster *i*Največja fake frienda prosim, povej če te nadlegujeta Sarah, Lily, Emmi in Cindy, hvala<3*i* "Največja fake frienda? a cilja naju?" "V resnici je ona fake friend. Grozna postaja." "Vsaj niso letaki po celi šoli, ane? Nick? Nic-" "Po celi šoli so" sva rekla skupaj v en glas. "Hej!" obrnila sva se. Tam je bila Lily, ki je nosila kup rumenih listov "Izvolita, če sama sebe kdaj nadlegujeta" zlobno se je nasmejala in odšla stran.
_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-
adijo.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ta Sarah je spremenila Lily.
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ufff :worried: Boga Rose :thermometer_face: super del<33
1
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.



Pisalnica