Tale del je krajši.
Jutri ali čez dva dni pride daljši.
Tekli smo naravnost k vodi. »Lizzy? Kaj se dogaja.« »Gospodar Titanov je živ!« sem zakričala in še bolj pospešila.

»Zkaj nam nisi povedala tega takoj?!« »Ker nihče ne sme izvedeti.« Skočili smo v vodo. Annabeth sem dala obesek za dihanje pod vodo in plavali smo v tabor polkrvnih. V glavi se mi je vse premlevalo in meglilo se mi je pred očmi. Slišala sem Lukove besede. To ni možno! Najina telepatska vez se je pretrgala, ko je dal telo gospodarju Titanov. Prišli smo v tabor in dobesedno sem letela čez tabor naravnost k veliki hiši. »Hiron, Hiron! Gospodar Titanov…« sem zakričala in se zgrudila na tla. Bila sem v podzemlju. Tam je stal Luk in tisti čudni spremljevalec za izi smrt. »Gospod! Smrtnik sem.« je rekel luk. »Niste mladenič.« je rekel spremljevalec in se zaposlil z grizenjem kosti. Pa kaj je ta čudak pes? Potem sem bila v Lukovih mislih: »To ni možno. Kako? Lizzy bi vedela odgovor! Ampak Lizzy me ne mara! Zloben sem, Kronos sem, Kronos sem, Kronos sem…« in tako mu je začel »Kronos sem« razbijati v glavi in nato sem bila nazaj v taboru. Vsi glavni voditelji koč so me gledali. »Kaj?! Ne Luk!« sem rekla in Clariss me je prijela za roko in potegnila na noge. A v tistem trenutku se je najina vez ovezala in videla sem nekaj: Luk je izginjal! »Lizzy?Lizzy?« je nekdo govoril in bila je Clariss. »Si v redu?« »Ja Clariss.« sem rekla in stopila na noge. Šla sem ven in šla do arene do tistega peklenskega psa. In ta pes je nekaj gledal, lizal, mogoče žvečil? »Kaj pa si našel ali našla?« sem v prašala in stopila bližje. »AAAAAAAA!« le to je prišli iz mene. Takšen krajšo AAAA krik. Na tleh je lažal…
In no to je to.
Lp. fla