Heeey!
Prvi del zgodbe je tukaj.
PS.: Narcisa, to velja tudi za šolo hobijev. Vsi ostali, drugače sem to planirala že napisati, ni samo za šolo hobijev.

"Ne pa ne boš!" so kričali drug na drugega in se kepali kolikor se je le dalo. Prvič se je zgodilo, da je na božični večer zapadel sneg, da se lahko kepajo. Kljub temu, da jih je mama svarila, da naj ne odhajajo na sneg, da se ne prehladijo pred slavnostnim dnevom - Božičom so to storili. Mama je bila nekoliko besna a hkrati zelo vesela saj so se otroci lahko poigrali, ona pa je imela nekaj časa zase. Ko je bil čas za dobro in obilno večerjo (božično večerjo ali bolj kosilo saj je na božič zvečer kosilo na čas kosila pa kot, da bi bila večerja), jih je mama poklicala noter. Slekli so se, in vse je bilo tako mokro, da se je mama zgrožala nad veliko lužo stopljenega snega. Med tem, ko so se zvrščali pod tuš je mama čistila nered, ki so ga pustili za sabo. Vsi so se stuširali in se oblekli. Zbrali so se za mizo, in začeli jesti. Pogovor med jedjo je bil, o snegu in dogodivščinah, ki so jih doživeli otroci. Mama je pripomnila, da njej to ni prav tako sedlo saj se jih je pol v notranjost vrnilo prehlajenih in čisto mokrih a nakoncu je vseeno rekla, da ji je v veselje, da so se imeli lepo. Ko so pojedli so za sabo pispravili mizo, jo prebrisali in se preoblekli v pižame. Stuširali se niso, saj so se že tik pred slavnostno večerjo skočili pod tuš saj so bili celi premočeni. "Čas je za spanje!", je pripomnila mama in se sprehodila do vsakega in ku voščila lahko noč. Vsakemu je namenila topel poljub in kratek objem. Zapela je tudi pesmico: " Silent night, holy night,... Veliko otrok je ob pesmi zaspalo zato je odšla. Ostala sta le še dva otroka, ki nista zaspala. To sta bila Sara in Simon. Sara je zamrmrmrala " Ne moram spati!". Simon ji je povedal, da se tudi on trudi a mu neuspe. "Veš če si boš predstavljala nekaj lepega bo do tebe prišel škratek, ki ti bo posul prahec v oči in ura bo tiktaknila le trikrat in ti boš zaspala" ji je povedal Simon. " Pa še nekaj!" je zašepetal Simon. Sara ga je začudeno gledala" Ja, kaj je tepček povej mi že!". Zbral je besede in rekel " O tem škratku ne smeš razmišljati, ker če boš, ne bo prišel, kar pomeni, da nikoli ne boš zaspala, no vsaj ne to noč". "V redu, hvala Simon!" je zašepetala nazaj. Voščila sta si lahko noč in čez nekaj časa oba zaspala.
Slišalo se je topotanje, prerivanje, dretje in še marsikaj drugega a vsi so mislili le na *roza* DARILA!!! *roza* Preden so šli do smrečice in nogavičk, so brz tekli še k mami, da bo lahko vse posnela. Vzela je fotoaparat in začela snemati. Tekli so v dnevno sobo in 3......4....... ZDAJ SO PRIŠLI!! "Čakaj, kaj?" se je zadrl en od otrok. Vsi so se spogledovali, nekaj časa je bila tišina. "Kako pa to, da ni daril?" je vprašal nekdo drug. Simon je odgovoril, " Eh, mogoče pa Božiček samo zamuja!". "Ah, mogoče pa res," so pripomnili še ostali. "Kaj pa če se gremo božično pamtomimo?" je vprašaL Sara. " Super ideja!" so rekli vsi v en glas. "Hmmm...Kdo bo prvi?" je vprašala Sara. Ni bilo glasu. "Prav, bom pa jaz!" je rekla Sara. "Pridi Eva, ti povem besedo" ji je rekla. "Severni jeleni, ki peljejo Božička" je zašepetala. Eva se je premikala in skakala po prostoru drugi pa so govorili odgovore kot so: Hmmm... Je to kakšen konj? Aha, že vem! To je škrat! "Pa ne no, kako tega ne veste? To so Severni jeleni, ki peljejo božička" jim je pametovala Eva. "Veste kaj? Tale igra me preveč spominja na Božička in darila, ki jih kar NI in NI!" je rekel eden od otrok."Moramo ukrepati" so se strinjali drugi.

*roza* KAKO BODO UKREPALI? *roza*
Izveš v nasljednjem delu, ki najverjetneje izide jutri!
Upam, da vam je bilo všeč!
Pozdravček:kissing_heart:
Vaša Zoe