Zdravo kakor po moje že veste z Kinder Čokolado piševa zgodbo.
Tole je napisala Forever...:kissing_heart::innocent::innocent:

Zavzdihnila sem in se nasmehnila. "Ampak veš kaj, Taylor? Mislim, da bom Henryja pogrešala. Njegove neumne šale, tiste smeške, ki jih pošilja... Vse to je nekako del mojega dneva." Taylor me je pogledala z rahlim nasmehom. "Mogoče bi mu morala dati še eno priložnost. Ampak samo, če si res želiš." Skomignila sem z rameni. "Mogoče. Ampak zdaj imam plavanje. To je moj čas, da se sprostim." Ko sva se odpravili proti bazenu, sem začutila, kako voda vedno pomirja moje misli. Medtem ko sem plavala, sem razmišljala o Henryju. Njegova vztrajnost je bila nadležna, a hkrati nekako prisrčna. Morda je bil le neroden fant, ki ni vedel, kako izraziti svoja čustva. Po treningu sem sedla na rob bazena, kapljice vode so mi polzele po obrazu. Taylor je prišla do mene in mi podala brisačo. "Kaj boš naredila?" Pogledala sem telefon, ki je bil v mojem nahrbtniku. "Mogoče mu bom napisala. Ampak ne danes. Naj malo počaka."

Zmočila sem brisačo na obrazu in se tiho smehljala. "Veš, Taylor, včasih mi je všeč, da sem jaz tista, ki kontrolira tempo. In Henry... no, Henry mora še malo dozoreti."
Taylor je prikimala, njene oči pa so se iskrile od zanimanja.
"Ampak kaj če imaš narobe, Scarlett? Kaj pa če on ni tako otročji, kot si misliš, in večno čaka na trenutek, da ti pokaže nekaj več?"

Pogledala sem jo z dvignjenim obrvjem. "Pravi Taylor, ki vedno ve, kaj je najboljše za ljubezenske drame."

Zasmejali sva se in se začeli odpravljati proti garderobam. Ko sta zapuščali bazen, sem se znova spomnila na telefon v nahrbtniku. Tokrat je bila moja radovednost še močnejša. Kaj, če ima Taylor prav? Kaj če Henry ve nekaj, česar jaz še ne dojemam?

Na poti domov sem v avtu odpirala Henryjeva sporočila. Bilo je le eno – preprosto, mirno: "Scarlett, želim te videti. Brez šal, brez igranja. Samo da se pogovoriva."

Srce mi je rahlo poskočilo, a hitro sem potisnila to čustvo stran. Ko je prišla domov, sem sedla za mizo in se spet zazrla v ekran telefona. Henry ni bil brezhiben, to sem vedela. A morda je bil tudi več kot samo vsiljiv šaljivec.
In spet in spet Pip Pip Pip Kar ni se nehalo...

"Jutri," sem si rekla. "Jutri bom odgovorila. Ampak danes – danes je čas samo zame." Položila sem telefon na nočno omarico in si privoščila večer, poln miru in tišine.

*i*Kaj se bo zgodilo, če se bosta res srečala? Če bo Henry končno prešel meje šal in ji povedal nekaj pomembnega? Scarlett ni mogla vedeti, a začutila je, da se bo zgodba med njima kmalu zasukala v nekaj novega.*i*


Se nadaljuje....:hugging::hugging: