Ko sta otroka že davno plavala v snu, so se vrata odprla in notri sta stopila mama in oče. Oba sta se smejala in skoraj zbudila pol bloka, ker sta hkrati prepevala na tistih visokih frekvencah, ko ti počijo bobnčki. Zraven njiju sta stala Chris in Emely oba smehljajoča pri njunih nogah sta se lovila George in Ella za katera je vedela, da spita in ju tam ni. Z roko je segla proti njim a so se razblinili. Tako lepa, a neresnična. Iluzija. Včasih te to še bolj boli kot ti je všeč, ker veš da se ne more uresničiti. Vse kar si je vedno želela je bilo, da bi bili z družino spet skupaj, obudili kar so počeli včasih; se smejali, lovili, skakali, skrivali, celo prepirali. Nič od tega se sedaj ne dogaja več in to pogreša.

Zavzdihnila je in se obrnila nazaj, ko je zaslišala glasen pok. Obrnila se je tja in slišala kašljanje. Pograbila je kuhalnico, edino stvar, ki jo je imela blizu roke (ponve so preveč opevane).

Počasi je prišla do dnevne sobe in se skrila za vogal nato pa pokukala mimo.

Kar hitro je pozabila na njeno skrivanje, ko je opazila Božička.

"Kaj? Kako?" je vprašala.

"Oh!" Božiček je skočil na mestu in izgledal prav smešno, ker je skorajda skočil iz kože. Če ne bi bila tako šokirana in kuhalnico spustila na tla, bi se takrat verjetno od srca zasmejala.

"Ehm... Živijo Božiček," je skoraj previdno rekla. "Lepo te je videti."

"Živijo Katherine! Tudi tebe je lepo videti... Nerodna srečanja so očitno še vedno moj dobri prijatelj... Sta mala dva v postelji?" je vprašal kot da sta bližnja prijatelja in se druživa že od malih nog. Čeprav v resnici se poznava od mojih malih nog ampak ne osebno.

"Ja, ja zaspala sta pred..." poškilila je na telefon "kakšno urico ali dvema. Kako kaj življenje zvezde Božičnega večera?"

Z nizkim glasom se je zasmejal njeni nori samozavesti, ki se ji je počasi od znotraj neopazno krhala in odgovoril: "Mah, služba kot vedno vsako leto. Letos je spet več daril potrebnih kot lani in to pomeni več palčkov, ki želijo za plačilo piškote moje žene, ampak kaj hočeš." Zavzdihnil je.

"Kako pa kaj pri vas?" je vprašal bolj iz nevidnega pravila nadaljevanja pogovora, kar se je tudi sama zavedala.

"Chris je postal tečnejši kot je bil lani, Emely in starša bolj zaposleni, jaz bolj nesrečna ampak se še držim, mala dva pa poskočni majhni kroglici sreče v družini. Topila vsako leto, saj veš kako je... Bi čaj ali kaj drugega? Zunaj je verjetno ledeno."

Kaj nam dela ta olika dela včasih ha? Si je mislila.

Pokimal je ona pa je za začela vreti vodo. Medtem je iz omare vzela vrečke čajev in na koncu izbrala zase Sweet chilli, ki se je bolj kot vse ostalo držal tiste prve besede, njemu pa na koncu izbrala nekaj iz sprednjega dela omare, kar po navadi pijeta njena starša in sploh ni vedela imena. Zraven skodelic je priložila nekaj piškotov potem pa bodo nalila v skodelici, dala vrečki notri in pripravila časovnik na telefonu.

Jah današnja tehnologija, je pomislil Božiček a ničesar ni izrekel naglas.