Hej!

Tukaj drugi del! Uživajte! Lp Chloe:sparkling_heart:
Odvrnil je pogled in me izpustil. Spet sva se pogledala, ko je v sobo prišla mama. “Pika večerja je na mizi.” “Že grem. Pino se nam pridružiš pri večerji?” sem ga povabila. Odšla sva po stopnicah, ko sem zagledala da so spodaj vse moje sošolke s plesa in iz šole. Pripravili so mi zabavo presenačanja. S stropa je visela pinjata. Na mizi je bilo moje ime iz pireja, pita, pijača in piškoti. “Vse najboljše zate, vse najboljše zate, naj ti ptički pojo, naj ti rožce cveto…..” Oče je prihajal s torto in ob koncu pesmi sem upihnila svečke. Tako lepo je bilo. Cel večer smo se zabavali, pogovarjali in odprla sem ogromno daril celo v triindvajsetem poskusu mi je uspelo počiti pinjato.
Naslednji dan sem se zbudila in leže premišljevala o sanjah. Sanjala sem o Pinu kako sva bila na potovanju z ladjo. Nato sem se pripravila za v šolo in peš odšla tja. Skoraj bi pozabila torbo za ples, saj ga imam takoj po šoli. Cel dan je bil normalen razen, da sem v zvezek brez razloga napisala Pino ali velik P ali pa so mi misli ušle v svojo sobo v tisti trenutek, ko me je ujel. Tisti dan sem zamenjala zvezek za angleščino z zvezkom matematike in delovni zvezek za slovenščino pozabila doma. Po pouku sem odšla do omarice se preoblekla in vzela torbo za ples in nemogoče! Pred šolo me je čakal Pino! Ne. Delala sem se kot da ga nisem videla in na srečo me ni opazil. Tekla sem na ure plesa, se preoblekla in še 12 minut čakala, da pridejo ostale sošolke. Pri plesu smo spet vadile koreografijo za predstavo števila PI. Me smo bile nekakšne začetne številke torej prikazale smo števila: 3.14159265358979 in še par drugih. Po plesu sem se preoblekla in v garederobi kot ponavadi pogovarjala z ostalimi. Z Piko sva skupaj odšle ven. “Danes zjutraj sem skoraj razbila…. ”je pripovedovala. “Ne že spet!” “Kaj? Sem ti to že povedala?” “Ne oprosti. Mudi se mi. Res oprosti ampak moram iti.” Odtekla sem medtem ko me je Pika samo čudno pogledala. “Hej Pia!” ustavila sem se in videla, da je že zelo blizu mene. “O hej nisem te videla.” Sem se zlagala. “Hej, čakal sem te pred šolo kje si bila?” “Pred mojo šolo si bil? Kdaj? Nisem te videla. Plus kako veš, kje je moja šola?” “Včeraj mi je povedala tvoja sošolka. Kdaj pa si prišla ven iz šole?” “Šla sem 5 minut pred koncem pouka saj se mi je mudilo.” Vem da se ne bi smela lagati, a če rečem, da sem prišla pet minut pred njim bo mogoče verjel, da ga nisem videla. “aja” “Kako veš, da plešem tukaj?” “Tvoja…” “naj uganem sošolka ti je povedala.” “ja” “vredu” “imaš kaj časa?” “ja šele ob šestih moram biti doma” “Torej ker imaš čas bi šla na sladoled?” “Seveda” Odšla sva v sladoledarno Piernini. Jaz sem naročila jagodni sladoled, on pa pistacijev. Ugotovila sva, da imava ogromno skupnega. On ima rad pice, pite, piškote, pire in sladoled. Oba imava rada glasbeno skupino Pij. Pino je star 15, jaz pa 13 in pol. Jaz sem se rodila 3.1. on pa 1.5. “Pred 4 leti sem ugotovila, da imam rojstni datum enak kot prvi dve številki števila PI. Sedaj pa sem ugotovila da imaš ti 1.5. torej imamo 3.14159.” “Torej imam rojstni dan na 4. In 5. Številko števila PI.” “Tako je!” oba sva se zasmejala. “Zakaj neprestano gledaš na uro?” je vprašal. “Ker moram priti domov ob 18.00 in res nočem da bi starša srbelo.” “Zakaj se mi zdi, da se pogovarjava že eno uro tukaj gor pa piše da je ura 17.15” “Natakarica koliko je ura?” je vprašal mimo idočo natakarico. “Ura je 18.21. Ura na steni zamuja.” Zadel me je šok. “Ura je 18.21? Joj ne šment domov moram! Adijo!” sem še rekla in stekla. ”Adijo Pia.” Je žalostno rekel. Ko sem prišla domov sem samo spustila torbo in odšla za mizo. A tam sem bila sama. ”Hej doma sem. Je kdo tu? Halo?” Joj ne najbrž sta mislila, da se mi je kaj zgodilo in sedaj me iščeta! Pogledala sem telefon in videla, da imam 3 zgrešene klice od mame. Poklicala sem jo nazaj. “Ta številka trenutno ni dosegljiva prosimo poskusite pozneje” se je oglasil glas iz telefona. Napisala sem SMS. Ustrašila sem se, ker je zazvonil domači telefon. “Prosim?” “Srček?” “Ja mami. Kaj je? Kje sta z atijem?” “Ostani doma. Usedi se tole te bo pretreslo. Tvoj oče je po službi šel peš domov in ga je zbil avto. Trenutno je na urgenci na operaciji. Poklicala bom babi, ti pa ostani doma.” “Ne rabiš klicati babi. Bom sama zmogla.” “Si prepričana?” “Sem. Tako ali tako sem ravno prišla domov in bom naredila tople sendviče ter naredila domačo nalogo. Prosim sporoči mi, kako je oči. Tako kot smo dogovorjeni bom šla spat ob 21.00” “Si pa zelo odgovorna punca. Hvala. Sporočim novosti, ne skrbi. Adijo.” “Adijo” odložila sem in se začela jokati. Nenadoma je pozvonilo. Šla sem odpreti. “Pino kaj pa ti tu?” “Hotel sem preveriti ali je vse vredu.” “Ne ni” povabila sem ga v hišo in preden sem se zavedala kaj počnem sem mu poročala, kaj se je zodilo, ko sem prišla domov. “Res mi je žal. Upam, da bo s tvojim očetom vse vredu. Lahko osatnem če ti kaj pomaga.” “Imaš čas?” “Ja, doma moram biti šele pred deveto.” “Hvala.” Cel večer sem bila žalostna. Naredila sem vse naloge. Bilo je veliko laže saj se mi mela zraven sebe fanta, ki je to snov obdelal že dve leti nazaj. S težka sva se poslovila okrog osmih nato sem se stuširala in čakal na klic ali sporočilo. Ker ni bilo ničesar sem gledala televizijo ob kateri sem tudi zaspala. “Ding dong ” se je zaslišalo z vrat. Vstala sem in pogledla na uro. Bilo je 7.345 zjutraj. Najbrž sem izgledala kot neko strašilo. “Prosim?” “Pia? Zakaj pa si tako oblečena? Kaj nimaš danes pouka?” Bila je Pina. “Pina? V šolo pojdi brez mene, te bom že dohitela.” “Vredu… ”Odšla je jaz pa sem zaloputnila z vrati, se preoblekla v 3 minutah, kar je bil moj rekord in vzela torbo. V šolo sem prišla ravno ko je zazvonil zvonec. Preoblekla sem se, sezula čevlje in obula copate. Po šoli sem zdirjala na matematiko, ki je bila v drugem nadstropju na drugi strani šole. “Se opravičujem za zamudo.” “Vsedi se Pia, vzemi pisalo zato ker pišemo preverjanje.” Joj ne! Pisali smo preverjanje med katerim me je učitelj gledal strogo kot še nikoli. Po pouku sem stopila do njega. “Učitelj, se opravičujem ker sem zamudila ampak včeraj je imel oče nesrečo jaz pa sem bila sama doma in pozbila sem si nastaviti budilko.” “To naj bo prvič in zadnjič. To vam bom danes opravičil vi pa kar hitro k naslednji uri, da ne boste zamudili.” “Najlepša hvala in ja to je bilo prvič in zadnjič obljubim.” Ko sem prišla iz razreda sem videla Pino. “Je res?” “Ja” “Kaj pa se je zgodilo?” “Oči je šel iz službe in na poti ga je zbil avto.” “Joj oprosti, da sem bila zjutraj jezna nate.” “Vredu je nisi vedela.” “Kaj imamo sedaj?” “Zgodovino.” “O ja, saj res danes mene tebe in Pida pride razredničarka iskati.” “Zakaj pa?” “Naša nova sošlka pride! Kako si lahko pozabila!” Me je strogo pogledala. “Saj res. Kako ji je že ime?” “Pigana. Iz nemčije je tako, da saj veš ker znaš najbolje nemško nam boš prevajala, če česa ne bo znala po slovensko.” To je res. Na šoli sem dobila veliko priznanj, saj sem ena izmed boljših učenk nemščine. To je zato ker sem v sorodu z nemci. Po Moj babi in dedi po mamini strani sta čistokrvna. Kadar pridemo k njim se z njimi pogovarjamo nemško. Kakorkoli to imam v krvi. Ravno sva prišli v razred in že je zazvonilo.