Pisalnica
*i* Danes nanu je z sestro mami peljala na morje, bilo je čudovito, brez očeta, brez skrbi. In spoznala sem čudovitega fanta, ki pa pozna precej čudnih in zanimivih stvari. S sestro skleneva, da bomo z fantom slej ali prej sklenili.zavezništvo*i*
*i*Sonja, 5.6., 1987*i*
4. POGLAVJE, DEDI IN BABI STA ZASKRBLJENA
PRESKOČIMO NEKAJ NEPOMEMBNIH STVARI
V vasi na otoku je poletje otroški smeh se razlega na okoli, in ni človela, ki nebi ob pogledu na te male cukrčke, še sam stekel ven ali se vsaj nasmehnil. No skoraj, v pomorski ulici 1, so bile zagrnjene zavese.V čolnarni se Mare in Sonja, čisto potiho in zaskrbljeno mrščita. Kar dolgo je minilo od kar je Sonja prebila toliko časa v čolnarni si misli Nataša. Zato potrka na vrata z izgovorom in resnico hkrati- da je prinesla kosilo. Sonja hitro sprejme se zahvali in želi zapreti vrata, ko jo Nataša ustavi. Kaj se pa gresta mama, sprašuje. Zasebno zašepeta Sonja in končno- vsaj zanjo zapre vrata. Tudi naš trojček je že nekajkrat potrkal na vrata, vendar je Sonjo izučilo in ni odprla. Zato se David najbolj navihan od vseh treh odloči da bodo prisluškovali splazijo se k oknu in poslušajo. Vendar pa Mare in Sonja govorita tako potiho da ujamejo samo odseke.
Ja dnevnik je dobil moč................otroci so rešitev..................ne moreva.....................dovolj, rabim okrebčilo. David hitro pogleda in takoj prepozna tekočino ki si jo Mare zliva v kozarček. To je vendar zdravilni šnopček njegovega dedka. Potem se pogovor nadaljuje. Ja saj vem...............dnevnik,......... duhovi
.....Pavza, rabim počitek. Slednje besede izreče babi Sonja in se vsa izmučene zvrne v naslanjač. Kaj je mislil s otroci razburjeno šepeta Kat. Nevem a to bomo ugotovili se strinjajo vsi trije. A zamudijo.tisti del pogovora ko Mare reče Sonji, da je čas da tudi ona otrokom pove zgodbo.
__________________________________________________ Bravo jaz, končno nov del!
*i*Sonja, 5.6., 1987*i*
4. POGLAVJE, DEDI IN BABI STA ZASKRBLJENA
PRESKOČIMO NEKAJ NEPOMEMBNIH STVARI
V vasi na otoku je poletje otroški smeh se razlega na okoli, in ni človela, ki nebi ob pogledu na te male cukrčke, še sam stekel ven ali se vsaj nasmehnil. No skoraj, v pomorski ulici 1, so bile zagrnjene zavese.V čolnarni se Mare in Sonja, čisto potiho in zaskrbljeno mrščita. Kar dolgo je minilo od kar je Sonja prebila toliko časa v čolnarni si misli Nataša. Zato potrka na vrata z izgovorom in resnico hkrati- da je prinesla kosilo. Sonja hitro sprejme se zahvali in želi zapreti vrata, ko jo Nataša ustavi. Kaj se pa gresta mama, sprašuje. Zasebno zašepeta Sonja in končno- vsaj zanjo zapre vrata. Tudi naš trojček je že nekajkrat potrkal na vrata, vendar je Sonjo izučilo in ni odprla. Zato se David najbolj navihan od vseh treh odloči da bodo prisluškovali splazijo se k oknu in poslušajo. Vendar pa Mare in Sonja govorita tako potiho da ujamejo samo odseke.
Ja dnevnik je dobil moč................otroci so rešitev..................ne moreva.....................dovolj, rabim okrebčilo. David hitro pogleda in takoj prepozna tekočino ki si jo Mare zliva v kozarček. To je vendar zdravilni šnopček njegovega dedka. Potem se pogovor nadaljuje. Ja saj vem...............dnevnik,......... duhovi
.....Pavza, rabim počitek. Slednje besede izreče babi Sonja in se vsa izmučene zvrne v naslanjač. Kaj je mislil s otroci razburjeno šepeta Kat. Nevem a to bomo ugotovili se strinjajo vsi trije. A zamudijo.tisti del pogovora ko Mare reče Sonji, da je čas da tudi ona otrokom pove zgodbo.
__________________________________________________ Bravo jaz, končno nov del!
Moj odgovor:
Axiety girl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Motnje hranjenja
jaz mam en velik problem. strah me je jesti. da se bom zadušila. da se mi nekje zatakne hrana. premišljujem sam o tem. hrana se mi gnesi, ko jem premišljujem o vsakem požirku. ne morem več. hočem ven iz tega. enkrat sem že šla čez to, sam ni bilo tako hudo. sam jokam. nihče me ne razume. prijateljic pa nimam da bi jim povedala. bojim se da bi me ljudje kritizirali in obsojali zaradi tega. to ve samo moja mama. ko jem me je strah in ne delam drugega kot premišljujem o hrani, potem grem na wc in to kar je ostalo v ustih izplunem (ne izbruham) sam splavim si ven usta. moja mama je edina ki me razume. samo ko je poleg upam jesti. čez 3 tedne gre za 4 dni na izlet. strah me je da mi bo preveč. je edina katera me razume. čeprav se ji zadnje case to zdi noro. imam hude migrene in občutek da bom padla skupaj. prejšnji teden sem šla od pouka zarafi tega. prbič sem to nekomu zaupala. strah me je. rabim pomoč!
