HEJLA! :smile:Tukaj je že 4.del Haninih pustolovščin. Prosim, prosim, prosim komentirajte kako se vam zdi in če je kaj za popravit. Prijetno branje(:
_______________________________________________________________
Hana je potonila v globok spanec. Spet se je znašla v gozdu. Na enkrat je zaslišala šelestenje listov in premikanje v travi. Obrnila se je in za seboj zagledala zmaja. Začela je teči, zmaj pa ji je bil z vsakim korakom bližje. Naenkrat se je pred njo pojavil prepad. Hotela se je ustaviti, a prav tako kot v prejšnjih sanjah ni mogla nadzirati nog. Začela je padati v temo… Nenadoma pa jo je lahkotna sapica dvignila k višku. Znašla se je na travniku, polnem raznobarvnih rož in ostalih rastlin. Pred njo je stalo čudovito dekle oblečeno v zlato obleko, ki se je svetila v soncu, na hrbtu pa so bila krila, prozorna kakor jutranja rosa. Njeni lasje so bili valoviti in zlati kot pšenično polje, njene oči pa modre kakor morje. Prijazno se je smehljala. Hana je obstala z odprtimi usti, nato pa se vzravnala in vprašala:»Kje je zmaj in kdo si ti? Ali so to sanje in…«
Dekle jo je prekinilo: »Lepo po vrsti. Jaz sem ognjena vila, tvoja varuhinja. Moja naloga je, da te varujem, že od kar si se rodila.«
»Nisem vedela, da imamo ljudje varuhinje,« je rekla Hana.
»Saj je nimajo vsi ljudje. Samo tisti ljudje, ki so posebni. In ti si posebna Hana, saj imaš moč, ki je mnogo ljudi nima.«
Hana je bil zmedena: »Kakšno moč? Gotovo si se zmotila nobene moči nimam. Sem čisto navaden otrok.«
»Vse boš izvedela ob svojem času…«ji je odvrnila vila in izginila. »Počakaj!« je zavpila Hana »Še veliko vprašanj imam!«
Hotela je steči za vilo, a se je naenkrat spet znašla v svoji postelji. Zelo ji je bilo vroče – kar potila se je – in bolela jo je glava. Usedla se je. Kaj so sploh pomenile te sanje? Je bila res posebna? Ali bo res kmalu ugotovila, da ima moči ali je bilo to vse le v njeni domišljiji? Utrujena se je zgrudila nazaj v posteljo, v mislih pa ji je še vedno odmeval vilin glas: »Vse boš izvedela ob svojem času…«