HARRY
Ni mi bilo jasno. Preprosto nisem razumel. Kako pri Merlinovi bradi je Hedwig živa? Vse sem videl! Spomnim se kot, da bi bilo včeraj. S Hagridom sem bil na motorju, slišal sem Hedwig, kako leta okoli mene. In potem... Zeleni blisk. Hedwig pada. Tega na zunaj nisem kazal, ampak še tedne sem ponoči podoživljal ta prizor. Moja edina prijateljica med samotnimi dnevi na Rožmarinovi ulici 4. poleti v smrt, da bi me zaščitila. "Izjemna sova si Hedwig."
GINNY
Vstopila sem v dnevno sobo, kjer sem našla Harryja sedeti na kavču. V naročju je imel Hedwig in jo držal previdno. Kot, da bi bila porcelanasta punčka. Šla sem do njega in ga objela. "Hej. Kako si?" Sem ga previdno vprašala. "V re- Ginny! Nekaj ima zataknjeno na peresu!" Je presenečeno rekel. "Ampak ne morem odstraniti. Dvigniti pa si je ne upam." Je rekel. "Kaj, če jo peljeva k Hagridu? Morda bo on vedel kaj je." Pokimal je. Prijela sem ga za roko, se obrnila na mestu in se izdejanjila pred Hagridovo kočo. Harry je potrkal. "Naprej!" Se je zaslišalo od znotraj. (Pripis pisateljice: pisala bom kakor, da Hagrid govori normalno). Počasi sem odškrtnila vrata in vstopila. "Ja kaj pa vidva tu?" Je vprašal Hagrid. "Ko sem božal Hedwig sem začutil, da ima nekaj zataknjeno za pero. Nič si nisem upal storiti, pa je Ginny rekla, da jo pripeljeva sem." Mu je razložil Harry. Hagrid je pokimal in prevzel Hedwig. Po nekaj časa je vzel škarje in previdno izrezal, kar je bilo skrito med perjem. Bil je kovanec. Oddahnil sem si saj ni bilo nič nevarnega. Potem sem pogledal ponovno. Bil je čarobni kovanec Dumbledorjeve armade! Hagrid se je nasmehnil in mi ga dal. Potem je rekel: "Harry, mislim, da vem zakaj je tale izjemna sova še živa." Zmedeno sem ga pogledal. "Zakaj?" "Kletev je ni popolnoma zadela. Oplazila je njeno perje, ki je pri njej tako kot za nas lasje. " Je razložil. "Ampak.... Videl sem kako je padla! Več kot dobro!" Tu se je zasmejala Ginny. "Ta kletev je močna! Misliš, da bo majhna sova kot je Hedwig samo letela naprej, ko jo zadane taka sila?" "O." Je bilo vse, kar sem bil sposoben reči. Potem sva z Ginny, oba presrečna, ker je Hedwig živa iz normalnega razloga, odšla ven. "Ginny... Si za to, da dava preteklo Dumbledorjevo armado na test?" Sem smeje rekel in kovanec vrtel med prsti. "Kaj naklepaš Harry?" Me je z zanimanjem vprašala. "No... Kovanci še delajo kajne? Preizkusiva koliko jih še preverja kovance." Sem še rekel in nastavil datum. Odločil sem se, da dam kar prvi avgust saj je bil naslednji dan. Potem sva se z Ginny izdejanjila nazaj domov. Teddy je bil tisti dan pri Andromedi. Ginny je šla kuhat, jaz pa sem šel po hrano za sovi. Za kosilo sva imela enolončnico in lazanjo za posladek pa še torto od včeraj. Po kosilu sem rekel: "Kaj praviš, da bi šla pogledat hišo v Godricovem dolu?" Sem jo vprašal, ko sva pomila posodo. "Lahko." Je odgovorila.
GINNY
Ko je Harry prišel od zgoraj, saj je rekel, da bo še nekaj vzel sva se udejanjila v Godricov dol. Najprej sva šla pogledat hišo. S Harryjem sem stopila na vrt in hiša se je nenadoma spremenila. Harryju je po licu spolzela solza. Stopil je naprej. Previdno odprl vrata. "Harry, ne vem, če je to varno." Sem previdno rekla. Ni me poslušal. Šel je naprej. Počakala sem ga zunaj. Čez nekaj časa se je vrnil s papirjem v roki. Njegov pogled je bil odsoten. "Pustila sta mi pismo. Vedela sta, da se bom vrnil. Da bom vstopil v hišo. Da bo zmagal. Da bom jaz preživel." Podal mi je pismo. Sam ga je torej že prebral.
"Dragi Harry.
Sedaj si verjetno že odrasel. Če to bereš mu je uspelo. Ampak ne čisto. Saj je vedno želel tebe. Sedaj ga morda ni več, ampak pazi se. Pazi se, ker se bo vrnil. Drži se Dumbledorja. Pri njemu si varen. Ko bo dovolj šibak ga napadi. Uspelo ti bo. Veva, da ti bo.
Rada te imava, tvoja mami in oči"
Harry je storil nekaj nepričakovanega. Nasmehnil se je. Da bi jokal, to razumem. Mogoče celo postal jezen. Ampak, da se je nasmehnil? "Ne glej tako začudeno! Vedela sta. Verjela sta vame. Verjela sta, da mi bo uspelo." Takrat sem se nasmehnila še jaz. Napotila sva se proti grobu. Takrat se je Harry zlomil. Začel je jokati, jaz pa sem ga objela. "Tistega dne mi je vzel vse. Starše, družino, skoraj še življenje. Še otroštvo mi je vzel. Vzel mi je vse, kar sem potreboval in mi dal slavo, ki je nisem nikoli niti želel. Ko sem spoznal tebe... Pomagala si se mi prebiti skozi vse skupaj. Mislil sem, da nikoli ne bom mogel živeti kot normalen človek. Da nikoli ne bom izkusil svobode. Ti si mi dokazala nasprotno. Nikoli te ne želim izgubiti. Ginny Weasley, bi se poročila z mano?" Pokleknil je in pokazal prstan. "Harry, ja! Tudi jaz te ne želim izgubiti!" Prstan mi je nataknil na roko, me dvignil v zrak in zavrtel. Na obrazu je imel ogromen nasmeh. Prav tako jaz.