Prišel je marec. Na začetku marca je Hermina opazila, da Rokova mlajša sestra veš čas zre v njo. Zato jo je nekega dne povabila v svojo sobo. "Je kaj narobe?" jo je vprašala. "Potrebujem tvojo pomoč" ji je odvrnila. "Seveda, kaj pa?" je vprašala Hermina. "Všeč mi je Hari" je priznala Gina. Hermina je ostala odprtih ust. "Rok bi bil zelo jezen, če bi to izvedel. Prosim, ne povej mu" jo je prosila Gina. "Ne bom, seveda ne bom" jo je pomirila Hermina. "Ne vem pa, če sem mu jaz všeč. Kaj naj storim?" jo je vprašala Gina. "Obnašaj se normalno, tako kot se zdaj. Če boš opazila, da večkrat pogleduje nate, si mu gotovo všeč. Če ne, pa pač ne" ji je svetovala Hermina. "Hvala ti za nasvet" se ji je zahvalila ter jo objela. "Ni za kaj. In ne skrbi, nikomur ne bom povedala" ji je še enkrat dejala Hermina. Gina je zadovoljna odskakljala iz sobe. Hermina se je usedla na posteljo ter zadovoljno zavzdihnila. Zvečer je na večerjo prišel tudi Hari. Povabila ga je Hermina. Pri večerji je Hermina zanalašč pustila prost sedež zraven Harija za Gino. Gina se je normalno vedla, kot ji je svetovala Hermina. Hari je bil navdušen nad njo, zato jo je z veseljem opazoval. Gina je kar žarela od veselja. Po večerji sta se za slovo celo objela. Rok ju je čudno pogledal, a ni ničesar posumil. Po večerji je Gina takoj prišla v Herminino sobo. "Si videla? Navdušen je nad mano. In celo objel me je" je veselo rekla Gina. "Vidiš, sem ti rekla" ji je odvrnila Hermina. Močno sta se objeli, nato pa je Gina vesela odšla iz sobe.