Ojlaaaaa!! Zdaj bom morda več pisala, ker imam tudi več časa. Uživajte!
_______________________________________________
HARRY
Odkar smo prišli iz Romuniji je minilo že ogromoooooo dni. George je bil z vsak dan zelo vesel. Vztrajal je, da Fredovo sliko obesimo v kuhinji. Tudi ga. Weasley je postala bolj srečna, čeprav bi prisegel, da sem ponoči, ko sem šel na wc slišal ihtenje v sobi Ronvih staršev. No, danes je 21. junij. Zjutraj sem se zbudil, že ko je sonce vzhajalo. Priklical sem očala, ki so ležala na Ronovi prepolni mizi. Nadel sem si jih, in s tal pobral knjigo: quidditch skozi stoletja, in jo začel brati. Ron se je zbudil šele ko sem prebral najamnj tri poglavja; in verjameš ali ne so dolga vsako po 70 strani! Z Ronom sva se odpravila v kuhinjo, kjer je že dišalo po pečeni slanini. Rona, ki je bil še nekam kramežljav, jevonj po slanini, zbudil natanko toliko, kot bi ga, če bi padel v jezero pozimi. Kmalu sta dol prišli še dekleti in George.
HERMIONE
Z Ginny in Georgem smo prišli dol, in se posedli za mizo. Po zajtrku smo se odločili, da gremo v sadovnjak igrati qudditch. George, Ron in jaz smo igrali proti Ginny in Harryu. George, Ginny in Ron so imeli svoje metle, jaz in Harry pa sva si jih izposodila. Jaz sem seveda igrala naravnost obupno, ampak čudno je bilo, da je tudi George vsaj 10-krat v dvajsetih minutah padel z metle. Vsi smo domnevali, da je to zato, ker se je tako hitro vrnil iz bolnišnice. Po quidditchu smo odšli nazaj v Jazbino. Ginny je Harry vprašal, ali bi šla z njim na sprehod, in privolila je. George je bil zaradi tega precej nejevoljen, a se je kmalu zbral in vprašal naju z Ronom ali bi rada videl njegov nov izum, imenovan: 'Leteča limonada'. Odšli smo v sobo dvojčkov in tam...
GINNY
S Harryem sva odšla na sprehod, v smeri Lunine hiše. Nekaj časa sva se pogovarjala, potem pa me je zvlekel na rob gozda. "Ginny... vem da.... ne to ni bila dobra... mislim..." je jecljal Harry in ker sem vedela, da gre za nekaj pomembnega, sem ga ustavila. "Povej Harry. Vredu je, ne bom se jezilaa nete." sem rekla. "No prav. Emm... vem, da bi te moral to vprašati že prej... ampak... ali bi bila spet moja punca?" me je vprašal. Malo sem osupnila, a mu tega nisem pokazala. "Samo na to sem čakala." sem mu rekla, in ga nežno poljubila.Ne vem koliko časa je trajal poljub, ampak ko sva se ločila sem videla, da se na njegvem obrazu poigrava srečen nasmešek. S trdno sklenjenimi rokami sva se vrnila v Jazbino.
RON
"No kje pa je ta tvoj izum?" sem vprašal Georga, ki nama je kazal hrbet. " Oh, ni ga," nama je lqgkotno odgovoril. "No zakaj za hudiča pa si naju pripeljal sem!?" sem ga vprašal. Kar naenkrat so njegovi lasje začeli temneti, postajal je manjši, njegove oči pa so naju zlobno gledale. Pred nama ni bil več George ampak Rodulphus Lestrange. "Vidva bosta odlična vaba za Potterja." je rekel. Palici sva pustila v dnevni sobi. Rodulphus se naju je oklenil in izdejanjili smo se.