~Hm...lahko grem k Izabeli!~ stekla sem po cesti in ugotovila kje sem.Bila sem v bolnici 50kilometrov stran od doma.Še nekaj sem se spomnila. Vzela sem telefon iz žepa ter poklicala mamo.
~Zdravo Maruška Kaj je?~Nato se je klic končal telefon je nehal delovati.~Kako sem lahko pozabila napolniti baterijo!~telefon sem spravila nazaj v žep.~Anžeta nemorem kar pustiti tukaj....očitno grem noter...~Počasi sem hodila po stopnicah do vrat šla sem po hodniku do sobe 3AC počasi sem odprla vrata ampak Anžeta ni bilo nikjer.
~Zdravo!~
~Ah stran od mene čarovnica zmešana!~
~Ne Maruša jaz sem Anže~
~Oh oprosti..~
~Nekam morava zbežati~
~Ja vem~Potegnil me je za roko ter me vlekel vse do vhodnjih vrat nato pa.
~Kam gresta?Nista še zdrava.~Zgrabila sem Anžeta za roko ter naju odvlekla ven pogledala sem naokoli ter zagledala drevo stekla sem do njega in se skrila v njega.Zagledala sva Kristinino mamo iti nazaj v bolnico.
~Anže, ali imaš telefon?~
~Ja izvoli.~
~Kaj je geslo?~ Pičasi je vtipkal....Moje ime! nato sem vtipkala telefonsko številko moje mame.
~Prosim?~
~Mami pridi v bolnišnico Ljubljana!Takoj ni časa za razlago!~odložila sem.Vedela sem da je pot do sem vzela vsaj pol ure.
~In kaj zdaj, imaš kašno igrico na telefonu?~sem rekla ~Ja imam, križce in krožce~je rekel in mi pokazal ~Imaš kakšno drugo?~sem vprašala ~Kaj pa če greva do postaje?~me je vprašal ~Postaje!?to je 5 kilometrov stran!~sem rekla ~Ja in~ šel jw iz drevesa in začel hoditi ni preostalo nič drugega kot hoja zato sem šla. Na poti sva se pogovarjala o Kristini kako zelo je tečna in vse to nato sem pa začela ~Anže....~
~Ja?~
~A sem ti všeč?~Nič ni rekel bil je tiho ampak v obras je postal rdeč.
~Povej...~
~Malo ampak čisto malo!~
~ja ja~hodila sva dalje.....






No to je to za ta del vem da nisem pisala že zelloooo dolgo in da je ta del kratek no jutri pride nov del sem 100% LYSM <3:heart: