Ko sta naslednji dan prišla sem jima v posodico natresla čips, jima prižgala televizijo in šla nazaj v sobo. Kmalu za mano sta tudi onadva vstopila skozi moja vrata. Vedela sta za nesrečo, ampak nista vedela kako naj se obnašata do mene. Max je pogledal Lucy in ta je rekla, da mora na stranišče.

Rekel mi je: »Pieper, veva, da ti je hudo zaradi Cheny in tvoja mami nama je rekla naj te malo razveseliva, stara si 14. Ali že veš kaj se ti je letos razvilo?« »Ne. Max jaz ne vem kaj naj naredim…« hotela sem zaključiti stavek ampak me je dal prst na usta: »Pssst. Poglej samo umiri se in zadihaj«

Pogledala sem ga v oči, tako, da sem v njegovih očeh lahko videla svoje. Tokrat sem bila jaz tista, ki sem se mu približala. Vem, kaj se je v meni letos razvilo. Ljubezen. Še vedno z staknjenimi ustnicami sem Maxa objela in začel me je božati po laseh.

Pozvonilo je in šele takrat sva umaknila ustnice. Šla sem dol in odprla vrata. In tam je stala »Cheny« sem zavpila in ji skočila v objem.

To me je res razveselilo in skupaj smo se še malo zabavali, nato pa je bil čas, da gresta Max in Lucy domov.

~ČEZ 1 MESEC~
»Okej zdaj pa pospravite delovne zvezke in učbenike in se pripravite na test« čakaj malo. Test?! Kdaj je učiteljica rekla da pišemo? Joj tole bo zagotovo groza!!! Test? Kaj naj zdaj naredim… huh sprostila se bom, vrjetno kaj vem.

Začnem z reševanjem. Rešim prvo stran. Pogledam na uro. Kaj? Samo še pol ure imam za še tri strani? Bolje, da pohitim.

»Prinesite teste!« joj ene strani sploh nisem rešila. Z figo za hrbtom odnesem test k učiteljici. Zdaj pa rabim samo držati pesti, da bo vsaj 2.

***

Z samo parimi besedami bom povedala zakaj sem si vzela toliko časa za nov del: šola, violina, bolezen, učenje, premalo idej :joy:.
No tukaj je in OBLJUBIM, da bom kmalu dala nov del... huh zdj pa rabm it Book na viber sporočit, da je nov del, drugač bo znorela....
huh, jst kr pišem svoje misli :joy:.
No, adijo