KATTIE DONN
Zbudim se. Zunaj sije sonce in ptički žvrgolijo. Vstanem in se grem oblečt v kopalnico. Ko pridem ven, je Sky že v dnevni. "Hej, Kattie!" me pozdravi. "Dobro jutro," mu odgovorim. Po zvočniku se zasliši: "Kattie Donn, prosim v jedilnico." S Skyem se spogledava in jaz rečem: "Moram iti. Adijo." "Čau," reče on. Zdrvim po hodniku. Pritečem v jedilnico in notri vidim Briana, Jacka in Phoebe. "Čas je za našo 1. nalogo," reče Brian in pomigne, naj mu sledimo. Stečemo ven v gozd. "Kaj zdaj?" vprašam. Vse skupaj se odvija zelo hitro! "Do tja moramo priti," odsekano reče Jack. "Kam?!" vprašam. Pojma nimam, o čem govorijo, in to mi gre na jetra! "Šššš, ne tako na glas!" reče Brian. "Ok," zarenčim. "Gremo," zašepeta Phoebe. Spet joka. Gremo naprej po gozdu. Tam, kjer se z vejami stikata 2 drevesa, se pot konča."Oh ne," zaječi Jack. "Smo se izgubili?" vrašam. "Nah," odkima Brian. Za mano nekaj zaslišim. Obrnem se in vidim... Črnega panterja. "AAAARRGHHHH" kriknem. Vsi se zasukajo k meni. Jack opazi panterja in zakriči: "BEŽIMO!" Poženemo se v beg. Spomnim se, da se je to zgodilo tudi v Siriji, ko sem bežala pred nekim norim psom. "Oh ne!" krikne Phoebe. Vidim zakaj. Obstanemo na robu prepada. "Kaj pa zdaj?!" sem razburjena. ""Dol moramo skočiti," reče Phoebe. Vsi zazijamo vanjo. "Jaz se ne mislim ubiti, hvala lepa," zanerga Jack. "Joj," reče Phoebe," spodaj je trava. Zelenica, ki nas bo ponesla do... Kavarne." Še bolj pobuljim. Trava! Do kavarne! Za nami se zasliši renčanje. Phoebe pa... GROZA!!!! Skoči v prepad, za roko povleče Briana, ta povleče Jacka in on mene...
Ko padamo, kričim kot nora, potem pa vidim portal na dnu. Šele zdaj poštekam: tisto je bila šifra! Portal nas posrka vase. Nenadoma je, kot bi se znašli na reees strmem toboganu, pravzaprav je občutek tak, kot da še vedno padamo, le da so okoli nas modri krogi. Scary. Nenadoma se ustavimo. To se zgodi tako sunkovito, da ne mislim, da mi bo želodec poletel skozi usta ven. Phoebe nekaj napiše na tablico in divja vožnja se nadaljuje. noro, ampak kaj hočemo. Spodaj je še en, bel portal. Tudi ta nas posrka vase in...
BUMMMMM!!!

Tako močno treščimo na tla, da izgubim ravnotežje in padem. Samo Phoebe ne pade. "Gremo," nas spodbudi Brianova sestra. Tako se odpravimo proti hiši, ki je visoka največ 3 metre, na strehi pa nima skoraj nič strešnikov. Tudi oken in vrat nima, kdo bi si mislil. Je samo ena 1 meter visoka in pol metra široka luknja. "Tule," zašepeta Phoebe. Splazimo se skozi luknjo in pridemo v zaprašen prostor. "Kaj je to?" dahnem. "To je štab Blackmana," odvrne Brian. "Kaj delamo tu?!" razburjeno zašepetam. "Vzeti mu moramo čaroben daljnogled," reče Jack. "Mja, se mi je zdelo," se namuznem. Jack in Brian ostaneta na straži, midve s Phoebe pa greva v spalnico. "Joj," dahne ona. Tukaj je vsaj 50 postelj! Pogradov, se razume. In samo eno, zelo ozko in visko okno. "Tamle," zašepetam in pokažem na eno nočno omarico. Phoebe gre do tja... to je past! Nanjo pade mreža, za mano pa se zasliši krik. Strašen, leden krik. Obrnem se in... Blackman!
************************************************************************************************************************
Tule je nov del. Lep pozdrav!