•Klara•
Naslednji dan je bila sobota. Prebudil me je sončni žarek. Še kar nisem pozabila vrvice. Moj oče je bil učitelj in z veseljem mi je odprl šolo.
"Pač nujni primeri" Sem mu rekla
"Prav, ampak ne delaj neumnosti Klara."
"Ne bom."
Ko se je odpeljal sem poklicala Kajo.
"Hej, a greš z mano raziskati kaj je bila tista vrvica."
"Ja, itak."
In je prekinila. Čudno. Ponavadi ne prekine tako hitro.
•Kaja•
"Ne smem ji dovoliti da ugotovi kaj je tista vrvica. Ne smem dovoliti. Če izve kdo sem, ne bo dobro. Šla bom, a ji bo žal da me je povabila."
Sem si govorila.
Ko sem videla Klaro sem ji pomahala.
Vstopili sva v šolo. Hotela je iti v klet.
"Grem jaz."
"Grem lahko s tabo?"
"Pojdi ti pogledati kam drugam."
"Prav"
Okej prva točka rešena. Naenkrat je po stopnicah pritekla Klara.
"Kaj je?"
"Tor-na-do."
"V klet hitro!"
Stekli sva v klet. Okej, a naj ne misli da je na varnem. One ni še.
•Klara•
Vesela sem da je z mano moja prijateljica.
Zmanjkalo je eletrike.
"Kaja? Kje si?"
"Tukaj."
Pogledala sem tja in videla da žaro, a ne na dober način. Približala se mi je. Bila je grozna. Dolgi rdeči nohti, če prav so mi izgledali lot kremplji. Manjši rogovi.
V roki je imela nož. Na njem so bile rdeče packe.
"Kaj se dogaja s tabo?"
"Ah nič, zdaj veš kdo sem. No kaj sem."
"Ne, ne, ne. Ti si DEMON.