Koga zanima moja pesm iz prejšenga leta k sem jo našla?
2
☆Isa☆
Led
by ☆Isa☆
Gledam predse,
sedim na stolu,
trd les zažira se mi v telo.
Zelena, zelena, zelena je tabla
Vse lepo.
Čakaj, bela kreda drsa čez zelene planjave,
ne razberem pisave res ne,
pred očmi se mi megli,
zelena, zelena, zelena,
preplavi mi oči.
Rada te imam,
zares!
Ta moj napev v glavi zdaj je le odmev.
Ljubim te,
v resnici pa te ne,
nemoč po vsem telesu me ščemi,
rada bi verjela,
rada bi zašla,
a, kaj se le slepim?
Ljubim te,
v resnici pa te ne.
Spet mukoma pogledam,
rdeči prameni zbadajo oči,
Ne, to niso plameni,
le prameni znane postave pogled skeli.
Ne, pogledam stran,
to nisem jaz,
ni moj ta obraz!
Le sanje so, in kmalu se zbudim,
iz te more se osvobodim.
A ne, žalost preplavi me,
to niso sanje,
to moje življenje je.
Začutim mrzel hlad, rezko bolečino,
pod nogami se mi zavrti,
spodrsne mi.
Padem
in
padam,
dalje
in
dalje,
pobrati se hočem, ne gre mi najbolje,
nevem kam naj grem,
nimam več volje.
Le moje solze grejejo me,
kaj zmano zgodilo se bo,
neve nihče....
Oprosti mi oprosti,
nočem nič od tega,
Res!
Le rada bi drugam odšla,
z tega leda spolzkega.
Ja no..mal preveč depresivno ampk mi je všeč tko to js počnem med slovenščino literally lol. Pač našla sem moj stari zvezek za pesmi in jih mam toook noter napisanih loh vam še kako napišem:3
Drgac backstory te pesmi je k smo mel v sedmem nadimeščanje slovenščino in smo mel matematiko in se mi ni nč dal delat in sem napisala prvotno to pesem kokr ljubim te v resnici pa te ne za matematiko pa šolo zdej je pa kokr življenje...Pa te rdeči prameni je moja učitlca za matematiko k je ginger lol...
by ☆Isa☆
Gledam predse,
sedim na stolu,
trd les zažira se mi v telo.
Zelena, zelena, zelena je tabla
Vse lepo.
Čakaj, bela kreda drsa čez zelene planjave,
ne razberem pisave res ne,
pred očmi se mi megli,
zelena, zelena, zelena,
preplavi mi oči.
Rada te imam,
zares!
Ta moj napev v glavi zdaj je le odmev.
Ljubim te,
v resnici pa te ne,
nemoč po vsem telesu me ščemi,
rada bi verjela,
rada bi zašla,
a, kaj se le slepim?
Ljubim te,
v resnici pa te ne.
Spet mukoma pogledam,
rdeči prameni zbadajo oči,
Ne, to niso plameni,
le prameni znane postave pogled skeli.
Ne, pogledam stran,
to nisem jaz,
ni moj ta obraz!
Le sanje so, in kmalu se zbudim,
iz te more se osvobodim.
A ne, žalost preplavi me,
to niso sanje,
to moje življenje je.
Začutim mrzel hlad, rezko bolečino,
pod nogami se mi zavrti,
spodrsne mi.
Padem
in
padam,
dalje
in
dalje,
pobrati se hočem, ne gre mi najbolje,
nevem kam naj grem,
nimam več volje.
Le moje solze grejejo me,
kaj zmano zgodilo se bo,
neve nihče....
Oprosti mi oprosti,
nočem nič od tega,
Res!
Le rada bi drugam odšla,
z tega leda spolzkega.
Ja no..mal preveč depresivno ampk mi je všeč tko to js počnem med slovenščino literally lol. Pač našla sem moj stari zvezek za pesmi in jih mam toook noter napisanih loh vam še kako napišem:3
Drgac backstory te pesmi je k smo mel v sedmem nadimeščanje slovenščino in smo mel matematiko in se mi ni nč dal delat in sem napisala prvotno to pesem kokr ljubim te v resnici pa te ne za matematiko pa šolo zdej je pa kokr življenje...Pa te rdeči prameni je moja učitlca za matematiko k je ginger lol...
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
omggg, to je took dobrr pukiiiiiiii, lovam res:heart::heart::heart::heart::heart: its perfect:ok_hand::ok_hand:
lyy:heart::heart::ok_hand::ok_hand::ok_hand::hugging::hugging::hugging::hugging::hugging::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart:
lyy:heart::heart::ok_hand::ok_hand::ok_hand::hugging::hugging::hugging::hugging::hugging::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart:
1
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.



Pisalnica