"Ja Zoe???"
"Mami pridi v skedenj za hišo nujno je!!"
"Ali je rez tako nujno?? Ah že grem"
Čez 2min je bila mama pri nas.Ko je videla Lesie ni vedela kaj naj reče.
"Em, Zoe čigav pes je to??"
"Ravno zato sem te klicala.Našla sem jo ob gozdu ujeto v past.Kaj ni srčkana???"
Mama ni vedela kaj naj reče.Lesie jo je ljubeče pogledala in se stisnila ob njeno nogo.Ni se mogla upreti, začela jo je božati.Vedela sem kako rada ima mama pse. Takoj sem začutila ljubezen do nje.Kako lepo ju je bilo gledati!
"Em, mami jo lahko obdržimo???"
Najprej je pogledala očeta nato mene nazandnje pa Lesie.
"Jaz nimam nič proti."yes bila sem tako srečna Lesie je odšla do mame in se podrgnila ob njeno nogo.Nato je odšla še do očeta, in ga policala po licu.Kako sem bila srečna.Objela sem ju, in odšla z Lesie ven.Odšla sem do Ambarine, lepe, rumene in visoke hiše.Pozvonila sem. Nihče ni odprl.Zdelo se mi je čudno.Po navadi v roku 1min. odpre vrata Ambar včasih pa njen starejši brat.Malo sem počakala.Nič.
Nato primem telefon v roke in pokličem Ambar.Ni se mi javila.Vedno ko kam grejo mi pove.Čez 3 min. me pokliče Ambar.
Dvignem, in vprašam kje je. A to ni Ambarin glas.Ni glas njene mame očeta ali starejšega brata. Glas pripada odraslemu moškemu, ki mi pove...