Ojla. Na vrsti je branje novega dela :grin: (ne vem zakaj sem to rekla).
Upam, da vam bo všeč.

***
Nisem bila v redu. Vrtelo se mi je. To sem rekla le zato, ker Briana nisem hotela strašiti. Nekaj mi je pravilo, da je Ava še živa in da jo moram poiskati. Ampak to je enako, kot, da bi iskala dlako v jajcu ne, da bi bila prepričana, če ta dlaka sploh obstaja. »Evelyn, malo čudno se obnašaš odkar si slišala zgodbo o Avi… že 15 minut sva doma ti pa še vedno sediš v avtu…« »ummm, ja pa res. Grem zdaj ven iz avta« odvrnem z glavo v oblakih.
Poklicala sem Claro. »Ojla Clara« »Kaj je narobe Evelyn?« »Kako veš, da je nekaj narobe?« »Evelyn, poznam te od svojega petega leta slišim te po glasu« Clari povem vse o zgodbi, ki sem jo slišala pri Rayu in Mary. »Kaj pa Diana?« »Diana?« »Se spomniš tiste deklice, ki je v sirotišnici živela sobo zraven naše? Podobna je Mary in še tam je od rojstva, samo…« »njeni starši so mrtvi« sem jo dokončala. »Misliš, da sirotišnica pozna telefonske številke od vseh otrok, ki so bili tam?« »Ne vem. Prideš k meni, da greva skupaj do sirotišnice… lahko bi malo povprašali?« »Ja seveda« mi odvrne in odloži slušalko.
***

Ola.
To je vse za tale del. Jutri pa pride nov :grin:.
Lepo se imejte,
Like emojis