Sobota, 23. 9. 2023

Dragi dnevnik,

Končno sem se počutila dovolj dobro, da bi lahko odšla v Portorož z vlakom in se pridružila Tini v naši novi šoli. Po tednu dni bolezni sem se zbudila z občutkom, da sem končno premagala tisto nadležno prehladno zadevo, ki me je držala v postelji.

Tina in njen brat Nik sta se prišla poslovit, in čeprav smo se počutili malce žalostne, smo bili veseli, da se bova končno spet združili. Kopalke in sončna očala so bile pripravljene, saj smo se nameravali na plaži sprostiti in pozabiti na vse skrbi.

Ko smo prispeli na postajo, je bil vlak tam, kot da bi čakal name. Srce mi je poskočilo od veselja, ko sem stopila nanj. Poiskala sem svoj sedež in skozi okno opazovala prelepe razglede ob obali. Sonce se je prebijalo skozi oblake, morje je bilo mirno, in vse je bilo videti kot iz sanj.

Na vlaku sem začela premišljevati o novem poglavju v svojem življenju in naši prihodnji šoli v Portorožu. Tina in Nik sta bila tam, da me podpreta, in vedela sem, da bomo skupaj zmogli vse izzive.

Ko smo prispeli v Portorož, naju je Tina pričakala na postaji s širokim nasmehom na obrazu. Skupaj smo se odpravili proti novi šoli, kjer so naju pričakali novi prijatelji in številne priložnosti. Vse je bilo, kot sem si vedno želela - polno ljubezni, prijateljstva in možnosti za nove dogodivščine.

Zdaj, ko sem zdrava in obkrožena s prijatelji, se veselim vsega, kar me čaka v tem čudovitem mestu ob morju.

Do naslednjega zapisa, polna optimizma in sreče, te objemam.

Tvoja Mina