Uši imaš!"
"Neeeeeee!"
Potem mi je 1 uro pregledovala lase. Res sem imela uši.
Ueeeeee. Zakaj?

Po 2 tednih smo prišli domov.
Pip, pip!
Ugasnila sem budilko in se pretegnila. Danes je 1.solski dan. Grem v 7 razred.
(vem da je sara bila že v 7 razredu in bi mogla zdaj it v 8 ampak predstavljajte si, da je bila prej v 6. Razredu ok?)
Vstala sem, in se pognala v kuhinjo. A zabila sem se v Laro, ki je stala pri vratih. Udarec je bil tako močen da je ubogo Laro vrglo po tleh.
"joooj, si v redu?"
"Avc... Ne..."
O ne! Kaj sem naredila! Pa ne da sem poškodovala Laro na prvi šolski dan.
"Sara!" prišla je mami. "Kaj si naredila?!"
"Nevem, po nesreči je bilo."
"Ti bom že dala ponesreči!"
"Oprosti Lara!"
"Je že v redu ampak moja glava pa ni v redu," je omotično rekla Lara.
"Lara, bi šla v solo, ali bi raje ostala doma?"
"Ammmm..."
"Doma boš," se je odločila mami.
Pokavirlo se mi je celo jutro! No saj sem si ga sama ampak,saj veste. Slabe volje sem si začela pripravljati kosmiče. Ko sem pojedla, sem se preoblekla fliknila torbo na rame in že hotela oditi.
"Kaj pa zobje?!" me je takoj odštela mami.
Res je. Pozabila sem si umiti zobe. Iz police sem zgrabila škatlico mentolovih bonbonov.

"Saraaaaa!"
"Heeeej!" sem pozdravila Mašo.
"Hej. Poglej Klaro! Je lahko še večja važička?"
Klara je bila na drugem koncu igrišča z Alino, Alenko in nekaj drugimi puncami, zdraven pa sta bila še Justin in Žan. Klara je ogabno važno delala selfije z telefonom ki je imel 6 kamer. Uau.
"Uau Klara, kul telefon!" je rekel Žan. Hvala bogu da tega ni rekel Justin.
"Učenci, pojdite v razred! In v avli si nadenite masko."
Nadela sem si črno masko z sliko bele tačke.
V avlo se je usulo 300 učencev. Vse so gnetki k omaricam, in to če mene vprašate ni bila razdalja 2m ampak 2mm. Sezula sem si čevlje in si nataknil copate potem pa se pognala po stopnicah v tretje nadstropje.
"Pozdravljeni! Dobrodošli nazaj v šolo! Kot veste se stanje še ni vrnilo na stare tire in se vedno je nevarnost na se bomo spet ujeli med domove..." je nakladalna učiteljica. Jaz pa sem na eni od praznih miz zagledala izvode revije pil. No, bili so izvodi knjižice resnice in izzivov. Poleg so bile še knjižice revije moj planet in zgibanka Kuža pazi, ampak meni so se ob pilu zasvetile oči.
"Letos bomo imeli še etiko, gospodinjstva pa nimate več na urniku..."
Din don!
"A lahko to vzamemo?" sem vprašala so razredničarka, gospo Špartič.
"Kaj? Ja ja, ja seveda lahko to vzameš! Učenci, če bi kdo želel si lahko vzame te knjižice ki so tukaj na mizi!"
Nekateri so samo zavili z očmi, Ema, Lena in Maša so tako kot jaz pograbile za Pil, Peter je vzel pil bolj zato ker iz tega ponavadi naredi kako zafrkancijo, Hana je vzela Moj Planet...
" Joj!" je butasto rekla Klara." A ste dojenčki?! Kdo sploh še bere pil?! In ti Hana; moj planet, resno?!"
"Veš kdo to bere?" sem iz besa zabrusila Klari. "Vsi pametni ljudje! In tisti, ki se želijo naučiti več!"
"Draga moja, če se želiš naučiti več imaš v žepu telefon"(iz žepa je povlekla telefon) "in greš na google tam pa poiščeš kar koli si poželiš."
"Pil pa berejo tisti, ki si nočejo uničiti oči zaradi stalnega buljenja v telefon!"
"Pa si najdi očala, pametnjakovička. Bila boš taka kot Larisa."
Larisa je moja sošolka, ki nosi očala in je zelo pametna in prijazna. Je bolj tiha zato je v zgodbi nisem omenjala. Klara se ves čas norčuje iz nje.
"Raje izgledam kot Larisa namesto da veš dan bukjim v telefon in s tem oponašam tebe!"
"Raje izgledaš kot Larisa?! Hahahahhahahaha!" sej je na ves glas zakrohotaka Klara. "Poglejte jo! Sara je pa zaljubljena v Lariso!"
"Klara nehaj!" pristopil je Justin.
"Zakaj pa?" je Klara takoj spremenila glas.
"Ni lepo da zafrkavas Lariso in Saro! Obe sta pametnejši od tebe, saj ne zbadata ljudi po nepotrebnem!"
"A ti to meni?!"
"Ja! Misliš da si več vredna ker si bogata in ker živiš v nekakšni palači?!"
"Vsekakor je to več vredno kot kup krompirja kakršna je Larisa."
"Izgini mi izpred oči, Klara!" je bil Justin zdaj že na robu živcev.
Klara se je zasukala na petah n odšla. Justin pa je stopil do Larise ki je stala v kotu in ponavljala snov iz lanskega leta. Larisa je pač neka razredna piflarka ampak je prijazna.
"Ne zmeni se za Klaro," je je prijazno povedal Justin. "Klara pač hoče biti najboljša. Taka je in nikoli ne bo bila tako dobra oseba kot si ti."
"Ammmm" je bila osupla Larisa. Nihče je ni še nikoli tako prijazno ogovoril. "Hvala."
"Ni zakaj."
Potem pa je Justin stopil še do mene.
"Nimam besed za Klaro." je rekel.
"Jaz tudi ne. Vedno je tako... Debilna!"
"jap... Bi šla danes z mano na sladoled?"

Hej hoj! Tukaj nov del moje zgodbe. Upam d a am je bil všeč! Lajkaj in komentiraj!
Lepo se imej,
Jaz:sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart: