Izstopila sem na postaji in stekla do hiše. Odhitela sem gor po stopnicah, sunkovito odprla vrata in pogledala na uro... 19:40. Na hodnik je prisla mami.
"Obljubila si mi, ti pa zamujaš!" je vpila name.
"Oprosti mami, res mi je žal toda avtobus je zamujal," sem hitro rekla, da bi se izmazala. A nisem vedela, da sem se s tem spravila samo še v večji (oprostite) drek.
"Avtobus?!" me je začudeno pogledala mami. "Kaj nisi šla peš?!"
"Noooo...." razmišljala sem, kaj bi lahko sploh še rekla. "Ja tja sem šla peš potem pa je bilo temno in nisem imela dežnika pa sem ugotovila da imam urbano. Pa sem šla na avtobus."
"Čigavo urbano? Tvoja je vendar tukaj," je z privzdignjenimi obrvmi rekla mami, in pokazala na mojo modro urbano, ki je ležala na polici.
"Am.... Tvojo."
"A tako?! Jaz pa iščem svojo urbano po hiši! Ti pa jo imaš v žepu!"
"Oprosti! Mislila sem, da je moja."
"Kako vendar?! Saj sta različnih barv!"
Okej. Zdaj si moram pa res nekaj izmisliti.
"Svojo sem odložila sem, zdraven vaze potem pa sem jo enkrat vzela ker sem morala iti, in potem sem naslednjič pozabila da sem jo enkrat že nesla drugam in sem brez da bi gledala vzela tvojo in tako nisem vedela," sem hitro z prepričljivim glasom povedala.
Mami me je pogledala, kot da mi težko verjame.
"No prav. In zadnjič sem ti posodila denar, kje je zdaj preostanek? Rekla si mi, da mi boš denar vrnila."
V grlu se mi je naredil cmok. Denar sem porabila za darila in zdaj...
"Am... Ti ga bom dala," sem rekla.
"Prejšnič si mi rekla da ga imaš v žepu." Se je spet vsajala mami in pokazala na moj žep.
"Ne, ne," sem odkimala. "Potem sem ga nesla v sobo. Ti ga bom dala, ko se preoblečem."
Nato sem hitro slekla bundo in sezula čevlje ter stekla v sobo. A ker nisem videla, da iz tal nekje štrli žebelj sem se z nogavico zataknila vanj in nogavica se je pretrgala. Pa še moje stopalo je doživelo neprijetno masažo.
"AUUUUUUUU!" sem kot pobesneli lev zakričala, da je odmevalo po celi Sloveniji.
"Pššššt! Si nora?! Zbudila boš Lili!" je besna zasukala Lara, ki je ravno prišla iz sobe.
"Oprosti! In kdo je Lili?"
"Moj dojenček."
"Nisem vedela da imaš otroka."
"Pa ga imam!"
"S kom pa?"
"Z nikomer!"
"To je vendar nemogoče. Nekdo more biti oče."
"Ueeeee ueeeee," se je zaslišal električni dojenček. Na gumb je pritisnila Lara, seveda, ne more se vklopiti kar sam.
"Vidiš?!" me je jezno pogledala Lara. "Zbudila si ga!"
Ošabno se je zasukala na petah in odšla v sobo po plastičnega dojenčka.
"Saj to sploh ni pravi dojenček!" sem se začela smejati.
"Sara!" je pristopila mami. "Ne moreš se primerjati 5 let mlajši sestri!"
"Ja ja," sem rekla in šla v sobo. Iz denarnice sem vzela denar in ga dala mami.


Ojlaaaaaaaaaaaaa! Tukaj nov del! Upam da vam je bil všeč! Lajki :heart: in komentarji mi bodo res polepšali dan.
Lppppp,
Super sisters :sparkling_heart: