Pisalnica
Torej sm se kr dans odločla napisat nov del.
____________________________________________________________________________________________________
*b*28.1.2024*b*
Prva sem se zbudila jaz in sicer ob osmih. Vem dost zgodaj, ampak sem bolj jutranji tip človeka. Odšla sem iz sobe in pozdravila Emino mamo Katjo. Vprašala me je kam grem. Povedala sem ji da sem jo hotela vprašati če grm lahko na sprehod. Rekla je seveda, ampak naj bom do devetih nazaj.Seboj sem vzela tudi telefon in si naštimala glasbo. Zjutraj je bilo še hladno in tiho zato mi je bilo kar prijetno. Nato pa za seboj zaslišim korake pogledam nazaj in zagledam Zaro. Pride do mene in mi reče samo vse vem. Ker sem imela s seboj denar sem jo povabila na pogovor v kavarno. Morala sem ji povedat čisto vse ker ni šla z menoj in Emo v kino zaradi tekme. Trenira odbojko. Razložla sem ji čisto vse. Da mi v novi šoli res ni prijetno... Nato mi je pritekla solza. Takoj me je objela. Res sem ji hvaležna za podporo. Ker je bila ura petnajst do devetih sva se odpravili nazaj. Kar naenkrat pa se mi je zdelo vse drugače. Začelo je snežitt in to ne malo ampak zloooo. Takoj ko sem prišla nazaj me je Maj objel in mi zaželel dobro jutro. Nato so dol prišli še ostali. Pojedli smo zajtrk. Nato pa smo šli ven. Presenetljivo je zapadlo že toliko snega da smo se lahko kepali. Bila sem čisto mokra. Potem smo se preoblekli. Potem smo šli malo po mestu. Ne boš verjel kaj. Maj me je prijel za roko in me celo pot tako držalll. Šli smo se tudi drsat. Bilo je zlooooo zabavno. Ko je bilo vsega konec smo šli še na kosilo. Katja takooooo dobro kuha. Po kosilu smo šli na kavč. Ko je bila ura 3 pa na vaflje in ameriške palačinke ter bublle tea. To pa sem plačala js in Zara še kot del darila in preseečenje za Emo. Po obilni malici pa še v kinoooooo. To je bil eden redkih dni ki se jih spominjam res lepo.
____________________________________________________________________________________________________
No to je to pol bom verjetno začela pisat kaj je blo v marcu ker se vmes ni nč taga zgodil. Pa oprostite za malo krajši del.
Lp.PlezalkaZoja11
____________________________________________________________________________________________________
*b*28.1.2024*b*
Prva sem se zbudila jaz in sicer ob osmih. Vem dost zgodaj, ampak sem bolj jutranji tip človeka. Odšla sem iz sobe in pozdravila Emino mamo Katjo. Vprašala me je kam grem. Povedala sem ji da sem jo hotela vprašati če grm lahko na sprehod. Rekla je seveda, ampak naj bom do devetih nazaj.Seboj sem vzela tudi telefon in si naštimala glasbo. Zjutraj je bilo še hladno in tiho zato mi je bilo kar prijetno. Nato pa za seboj zaslišim korake pogledam nazaj in zagledam Zaro. Pride do mene in mi reče samo vse vem. Ker sem imela s seboj denar sem jo povabila na pogovor v kavarno. Morala sem ji povedat čisto vse ker ni šla z menoj in Emo v kino zaradi tekme. Trenira odbojko. Razložla sem ji čisto vse. Da mi v novi šoli res ni prijetno... Nato mi je pritekla solza. Takoj me je objela. Res sem ji hvaležna za podporo. Ker je bila ura petnajst do devetih sva se odpravili nazaj. Kar naenkrat pa se mi je zdelo vse drugače. Začelo je snežitt in to ne malo ampak zloooo. Takoj ko sem prišla nazaj me je Maj objel in mi zaželel dobro jutro. Nato so dol prišli še ostali. Pojedli smo zajtrk. Nato pa smo šli ven. Presenetljivo je zapadlo že toliko snega da smo se lahko kepali. Bila sem čisto mokra. Potem smo se preoblekli. Potem smo šli malo po mestu. Ne boš verjel kaj. Maj me je prijel za roko in me celo pot tako držalll. Šli smo se tudi drsat. Bilo je zlooooo zabavno. Ko je bilo vsega konec smo šli še na kosilo. Katja takooooo dobro kuha. Po kosilu smo šli na kavč. Ko je bila ura 3 pa na vaflje in ameriške palačinke ter bublle tea. To pa sem plačala js in Zara še kot del darila in preseečenje za Emo. Po obilni malici pa še v kinoooooo. To je bil eden redkih dni ki se jih spominjam res lepo.
____________________________________________________________________________________________________
No to je to pol bom verjetno začela pisat kaj je blo v marcu ker se vmes ni nč taga zgodil. Pa oprostite za malo krajši del.
Lp.PlezalkaZoja11
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
uuuuu, suprr je!! komi čakam, da vidm, kaj se bo z majem zgodillll:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::pray::pray::pray::pray::pray::heart::heart::heart::heart::heart:
3
.jpg "Dekle we can do this"){kind=small}
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Tak kot je rekla nixi komi čakam na nov del. Lovam :heart::heart:
3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
omajgadddd ta del se dogaja na moj rdddddd:smiley::smiley::smiley::smiley::smiley::smiley::smiley::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zdaj bi pa tudi jaz palačinke.
0
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
