9. DEL – RESNICA

Mia je nekaj sekund samo gledala svojo roko. »Lana… jaz te zapestnice nisem izgubila. Nekdo mi jo je vzel.« Lana je pogledala telefon na mizi in nato kamero na polici. »Potem je bil nekdo tukaj. Nekdo, ki je dovolj dobro poznal tebe, da je vedel, katera stvar ti pripada.« Mia je zmajala z glavo. »Ampak zakaj bi potem snemal naju?« Ponovno sta pogledali posnetek. Tokrat sta ga ustavili tik preden se je oseba obrnila proti kameri. Lana je opazila nekaj v ozadju. Na steni je visela fotografija. »Mia, počakaj… povečaj to.« Mia je povečala sliko in obe sta obmolknili. Na fotografiji je bil Tim. Toda poleg njega je stala še ena oseba, katere obraza ni bilo mogoče videti.

»Kdo je to?« je vprašala Lana. Mia je dolgo gledala fotografijo, nato pa tiho odgovorila: »Ne vem.« V tistem trenutku se je telefon na mizi prižgal. Prišlo je novo sporočilo: »Veš.« Mia je telefon skoraj spustila iz rok. »Ne… ne vem.« Sporočilo je prišlo še enkrat: »Poglej v predal.« Lana je odprla prvi predal. Nič. Drugi je bil prazen. V tretjem pa je našla majhen ključ in prepognjen listek. Na njem je pisalo: »Če želiš izvedeti, kje je Tim, odpri vrata na koncu hodnika.«

Mia je pogledala proti hodniku. Na njegovem koncu so bila vrata, ki jih prej sploh nista opazili. »To je nemogoče,« je rekla. »Ta vrata so bila vedno zaklenjena.« Lana je vzela ključ in ga počasi vstavila v ključavnico. Ključ je ustrezal. Vrata so se odprla v majhno temno sobo. Na stenah so bile fotografije. Na vseh sta bili Lana in Mia. Nekatere so bile posnete v šoli, druge pred Lanino hišo, nekaj pa jih je bilo posnetih celo v njuni bližini, ko sploh nista vedeli, da ju kdo opazuje.

Na sredini sobe je bila miza. Na njej je ležal zvezek z napisom »LANA«. Lana ga je odprla. Prva stran je bila prazna, druga tudi, nato pa je na tretji strani našla stavek: »Če si prišla do sem, pomeni, da si mi verjela.« Pod njim je bilo napisano: »Ampak še vedno ne veš, kdo sem.« Mia je nenadoma pokazala na zadnjo stran zvezka. Tam je bila fotografija Tima, pod njo pa datum in ura. »Lana… to je bilo posneto danes.«

Obema je zastal dih. Če je bila fotografija res posneta danes, je to pomenilo samo eno. Tim je bil še vedno nekje blizu. Takrat se je iz drugega dela hiše zaslišal zvok odpiranja vrat. Lana in Mia sta se spogledali, nato pa je telefon ponovno zazvonil. Na zaslonu je pisalo: »Zdaj sta pripravljeni izvedeti vse.«

Pod sporočilom pa je bilo samo še eno ime.

»TIM.« :eye: