Bliža se ura športa ne, da bi se hvalila a v teku sem dobra. Pa ne zaradi treninga ampak, ker vem skrivnost, ko tečeš si najbližje temu, da bi letel dalje ne moreš. Ko tečeš si sam lahko tečeš nag in bos, jaz tečem, da ujamem veter in letim, kot golob. Zato tečem spet ignoriram znoj, utesnjenost le tečem, lebdim in vidim le svetlobo, ki preseva skozi okna in me obsipava. Zadovoljna sem a sledi muka, muka delanje parov ustvarjanje ekip, mene poberejo zadnjo ostanek, smrdeči usrani ostanek. Jaz sem ostanek povsod to vem ne lažem si, sem ostanek in ostanek bom ostala, ker je moja mama ostanek, ostanek, da ostanek. Ampak golobi so tudi ostanek in za njimi brskajo, kot jaz brskam za čevlji, ki jih je Olivia odvrgla. Smeji se mi, smeji se mi, ko ne vem odgovora pred tablo, sme ji se mi, ko me vidi jaz sem smešni ostanek. Edinokrat, ko se mi ne smeji je pri slovi, ker se boji, boji se slovarce s pogledom sokola in jezikom ostrim, kot britev. Ampak ona ne ve, ker ne more, slovarci so všeč moji spisi, kar je v redu, mami je vesela, ko dobim dobro oceno. Oceno, ki pravi, da hčerka ni ostanek, kdor ima pet zvezdic nikoli ni ostanek, vsi derejo vanj. Z izjemo slove meni le pravijo, da sem piflarka in učitelcina ljubica. Jaz sem ostanek s petimi zvezdicami.