Stala sem pred gromozansko hišo. V rokah sem držala kovček in v ustih sem imela liziko. Nevem ali bom preživela tukaj nekaj časa, ne mislim pa se vrniti domov. Če bo mami poklicala policijo tudi prav... Mene ne bo nazaj. Lahko bi sporočila Janu mojemu fantu, da sem tukaj če me bo iskal amapk saj...saj..mmmm... " Luna zberi se, tukaj si zaradi sebe in ne smeš misliti na druge..." Sem si prigovarjala. S sabo sem prinesla 50€. Upam da bo doati za cel teden. Počasi sem stopila na prag hiše in odprla vrata. V hiši je svetila luč in iz pečice je dišalo po...mmmmm... piškotih. Hitro sem stekla v klet in upala, da me babica Gabi ne bo opazila ali celo slišala... Priprla sem vrata kleti in globoko vzdihnila. Torej kje bom spala? Sem se vprašala in pogledala mrzloz kamnito klet. Opazila sem napihljivo blazino za v vodo. Iz kovčka sem potegnila odejo in blazino za pod glavo. Tako... Moje ležišče je bilo pripravljeno. Še vedno sem se tresla od razburjena. Iz žepa sem potegnila telefon in prebrala eno od pedesetih Janovih sporočil.
JAN: Luna kje si ti??? Iščemo te povsod. Plsssssss javi se mi.:sob:
Imela sem slabo vest a sem se zbrala in zaspala. Nevem koliko je bila ura, ko sem se zbudila a slišala sem policijo in pogovor z babico in mojo mami. Ne bom se vrnila domov. Sem trmasto pomislila in se zavila v odeno.