helouu, js sm opazla na koncu prejsnega dela te zgodbica, napakico in tisti del bom izpustila, pac tam:
--------------------
Klicala me je Melody! Prekinila sem takoj ko sem lahko.
--------------------
Pa kaj je z njo?! Zdaj je prišla e k meni domov. Odprla sem vrata....

TALE DEL BOM IZPUSTILA IN PROSIM SE DELAJTE KOT DA GA NISEM NAPISALA:) kr sn napisala Melody pa bi mogla Holly napisat itak pa tale del ne bo v zgodbi :)
okjjj zacnimooo
-------
Ko sem vstopila v šolo so se vsi obrazi usmerili vame. Vsak obraz je bil usmerjen vame. Pogledala sem plakat na moji omarici. Začele se mi teči solze in nisem morala verjeti! Na omarici je bila slika mene in Holly kako... kako je raztrgana in je konec najnega prijateljstva in bila je še ena slika in sicer Holly in Wendy. In na sliki je pisalo BFF!
Nisem morala verjeti kaj mi je naredila! Uredila sem se in stekla v kopalnico, ki je bila prazna. Pogledala sem se v ogledalo. Vsa maskara je bila razmazana! Ampak to me ni tako zelo motilo. Motilo me je kar mi je naredila Holly! Ampak zakaj je takšna! Kar iz nenada se je začela družiti z najino največjo nasprotnico!
Zazvonil je zvonec in odpravila sem se v razred. Pogledala sem Holly kako se je vsedla zraven mene. Niti enkrat ni usmerila obraza vame. Ves čas se je hihitala z Wendy.
------
Po končani uri sem povedala učiteljici, da se počutim slabo. Spuztila me je domov. Ker pa nisem imela prevoza sem se odpravila peš.
Na pločniku sem zagledala skupino vrtca. V njem so bile same prijateljice, ki so se zabavale. Jaz... jaz pa... jaz pa ne. Vsak dan imam občutek, kot, da je hujše.
Prišla sem domov, stekla sem do kavča in se vrgla nanj. Danes me še čaka balet. Treniram ga že od vrtca in tako me navdušuje. Tako ga imam rada. Ko plešem, se mi zdi kot, da je vse vredu in čisto mirna sem. Obožujem ta občutek.
Odšla sem v kuhinjo. V njej je vladal pravi kaos. Vse je bilo razmetano. Morala sem pospraviti, vendar nisem morala. Občutek imam kot, da se mi je podrl ves svet. Še huje! Občutek, kot, da se mi je podrlo celo vesolje. Zazvonil mi je telefon.
"Melod, kje si?! Zakaj te ni v šoli?!" Glas je bil Michaelov.
"Žal mi je. Samo grozno se počutim. Pridi k meni domov danes kadar imaš čas. Okej?"
"Ja, z veseljem." Oddahnila sem si. Prekinila sem in spet odšla do kavča ter zaspala.
-----
*i*DingDong*i*...
-----
Iiiiiii. po 10 dmeh mov dell. men je ful zou kr nisn moglaa. :sob:, tist ki zeli vedet zkj me ni blo, na klepetalnci bom kdaj mybb.
love uu<33