Obrnila se je sunkovitoma, ker se ji je coprnica bližala, nekdo pa ji je preprečeval pobeg. Pred njo je stal deček, prav tisti, ki ga je videla sedeti na vagonu.
"Pusti me," je zagodla in se poskušala izviti iz njegovega prijema. Bil je dokaj nežen, a trd.
"Si nora? Tiho bodi in ostani tukaj, ko bo zdirjala mimo te sploh ne bo opazila," je zašepetal deček črnih, do ramen segajočih las. Jade je za hip oklevala, nato pa prikimala. Njena roka je bila še vedno na njenem očesu.
"Drugače je bilo pa tole genijalno," se je zasmejal. "Si videla pogled na njenem obrazu? Takšnega nisem videl že vse od lanskega leta, ko ji je Andromeda začarala vse uniforme v Pihpuffske!"
Čarovnica je le zmajala z glavo: "Pa misliš, da ne bom izključena zaradi tega?"
"Zakaj bi bila? Krasotillya je mogoče res usekana, vendar je tudi tako pametna, da ne bo šla tožit, da si ji zlomila palico. Sploh ne, ko vsi poznamo razlog zakaj. Ima še dve priložnosti, preden jo izključijo."
"Kako pa ti to-,"
"Pazi, prihaja tank!" je opozoril fant in ji pomignil proti stopnicam, na katere sta naglo sedla in se s hrbtom obrnila stran od hodnika. Ko je pojava razjarjene Krasotillye vendarle odvozila mimo, se je deček obrnil k njej: "Moja sestrična je. Vsi v družini so usekani, ne samo ona. Dobro, Andromeda, njena sestra je usekana na dober način, ampak pustimo to. Moje ime je Sirius, Sirius Black."
Segla sta si v roko: "Jade De'Groove, osramočena svoje družine."
"Sva že dva," je hudomušno rekel in nato vstal, dekletu pa ponudil roko, na katero se je oprla in tudi ona vstala. Vmes je za hip spustila roko z obraza, samo toliko da ju je zamenjala, nato pa levico prilepila na očesno jamico.
"Greva poiskat kupe," se je odločil Sirius, Jade pa je v strinanju prikimala.

Spustila sta roki in pričela kukati v kupeje skozi majhen odsek stekla, ki ni bilo zamegljeno.
"Povsod je zasedeno," je zatarnal Sirius, Jade pa je skomignila z rameni: "Potem pa greva v ehm, tegale sem. Samo nekaj je notri, ni čisto poln."
Približala sta se kupeju in Jade je sunkovitoma odprla vrata.
"Zdravo, je tukaj slučajno prosto?" je začela, pri čemer je pozabila na svoje oko. Sirius je radovedno kukal čez njeno ramo. Še preden je uspela dobro pogledati skupino, je svetlolasa deklica stopila pred njo in ji pred nosom zaprla vrata, prej pa je še uspela sikniti: "Ne za Blacke in Grindelwalde."

"Avč, to pa je bolelo," je rekla bolj sama sebi. Če bi bila sama, bi morala paziti, da ne bi zajokala, ker pa je bil zraven Sirius, ki je bil deležen enakega preziranja, se ji je zdelo celo smešno. Je pa vseeno dlan spet prilepila na oko. Njen novi prijatelj je že škilil v naslednji kupe: "Tole izgleda obetavno, tale fant izgleda star toliko kot midva, pa še spi. Kaj praviš?"
"Bolje kot nič," je odgovorila, vendar Sirius je že bil z eno nogo v kupeju, zato mu je brez besed sledila. Tiho sta sedla drug nasproti drugega. Ona poleg dečka, ki je z obrazom naslonjenim na steklo tiho spal. Njegovi lasje so bili kostanjevo rjavi in rahlo valoviti, oblečen pa je imel ponošen temno zelen pleten pulover.

"Psst!" sem zašepetala in se obrnila proti Siriusu.
"Kaj je?" je odšepetal nazaj.
"Misliš, da ga bova zbudila?"
"Če bova šepetala ne," je odgovoril, ona pa ga ni slišala: "Kaj si rekel?"
"Šepetajva, pa se ne bo zbudil," je sklenil.
"Res misliš, da ne?"
"Zagotovo se ne bo," je zatrdil neznan šepet, prijatelja pa sta se spogledala, nato pa pogledala fanta, ki je sedel poleg njiju in šepetal s še vedno zaprtimi očmi. Zasmejali so se, deček pa se je vzravnal in odprl jantarne oči. Jade se mu je v pozdrav prijazno nasmehnila, Sirius pa pomignil z glavo in se zleknil čez celotno klop, na kateri je sedel sam.
"Jaz sem Remus," se je predstavil neznanec in se prijazno nasmehnil. Ko je sonce skozi zastekljeno okno vlaka posvetilo na njegov obraz, je Jade opazila brazgotine na njegovem obrazu in seveda se ji je porodilo vprašanje: 'Od kod jih je dobil?' Vprašala ni, ker tudi njej ne bi bilo prijetno, da bi jo kdorkoli spraševal po njenem groznem zrklu.
"Jaz pa Sirius," jo je iz misli prebudil njen prijatelj, ki je zdaj že dodobra ležal na modrih sedežih. Sledila je njegovemu vzoru, tako da je potegnila noge gor in hrbet naslonila na steno kupeja, ki je pokončno stala zraven vrat. Roko je umaknila z očesa, toda ostalo je zaprto.
"Moje ime je Jade," se je predstavila in nekaj časa je v kupeju prevladovala nerodna tišina, nato pa se je Remus oglasil: "Si si kaj naredila na očesu? Pri sebi imam nekaj ranošilne raztopine, mislim, da bi ti morala pomagati."
"Ne, hvala," ga je blago zavrnila in pogledala stran.
"Kaj pa potem?" je vprašal z rahlo zaskrbljenim glasom. Sirius je vse napeto opazoval.
"Kaj te briga!?" je siknila, fant pa je ostal tiho.
"Ni mislila tako," je Jade branil črnolasi deček, toda težavo se je odločila rešiti sama.
"Neka nora koza me je prej uročila, pa je enobitni napoj prenehal delovati," je razložila iz zveličanim izdihom.
"Saj ne rabiš skrivati očesa."
Dekletu je prekipelo in odprla je modro oko, katerega šarenica je se elekrično svetila in fant z brazgotinami se je zdrznil in izdavil le: "A."

Ko je še hotel nekaj reči, so se vrata spet sunkovitoma odprla in vsi trije so se naenkrat obrnili proti njim.
"Pozdravljeni, ste mogoče kje videli- Ah, Jade, tukaj si!" je ob vstopu zdrdral James in mlada čarovnica se je razveselila znanega obraza. "Tristo kosmatih trolov, kaj pa je s tvojim očesom?" je vprašal in zaprl vrata za sabo. Jade ga je bila že manj vesela. "Kdo sta pa sploh vidva?"

"James, to sta Sirius in Remus," je nova prijatelja predstavila deklica in Sirius je celo umaknil noge, da je fant z očali lahko sedel. "V bistvu z mojim očesom ni nič, takšno je normalno."
"V bistvu bi najraje oskubil svojo sestrično, ker ti je to naredila," je ošabno zatrdil Sirius, James pa je stresel glavo: "Ničesar več ne razumem."

Jade je zavzdihnila, nato pa začela pripovedovati celotno zgodbo in najbolj jo je presenetilo to, da se fantje niti najmanj niso ozirali na njeno oko in njeno poreklo, temveč se jim je najbolj osupljivo zdelo, kako je Krasotillyi zlomila palico brez oklevanja. Ta del je dodobra razložil Sirius, ker je bil pogled tretje osebe najbolj smešen.

"Ne morem verjeti, da si to dejansko naredila!" je kriknil James in se smejal. "Takrat si v prodajalni za šaljivce izgledala tako plašno."
Dekle se je zasmejalo in skomignilo z rameni.
"Pogumna si," je pridal Remus, ki ji je šek zaradi prejšnega incidenta še vedni malo na živce, ampak si je razlagala, da ga je morda celo samo skrbelo. Pravzaprav pa ji je laskalo tudi občudovanje, ki si ga je nabrala pri novih prijateljih.
"Ne sodi knjige po platnici," je le hudomušno pridala in nato prisluhnila prblisku, ki ji je švignil čez glavo: "Ali ne bi mogla biti tu neka starka z vozičkom polnih sladkarij?"
"Je že prišla sem, preden sta prišla vidva," ji je odgovoril Remus.
"Sirius, jaz bi sladkarije."
"Ni šans, da ti jih grem iskat, razvajenka mala."
"Ne, samo nočem se razkazovati po celem vlaku," je pojasnila.
"Prav, jih grem jaz iskat za vse, pod pogojem, da gre nekdo z mano," je odločno dejal James. "Že tako ali tako sem prej taval sam po vlaku."
Javil se je Sirius in v teh petnajstih minutah, kar sta jih črnolasa dečka preživela skupaj, sta se kar dobro zbratila.

Ni trajalo dolgo, da sta odpeketala ven iz kupeja in Jade je ostala sama z brazgotinastim dečkom, ki je po odhodu ostalih dveh tiho dejal: "Res mi je žal za to, kar sem prej rekel. Nisem mislil nič slabega, samo pomagati sem hotel. Res nisem vedel, še enkrat oprosti."
Mlada čarovnica ni dolgo razmišljala: "Opravičilo sprejeto," je povedala in se nasmehnila. "Nikoli si ne bi mislila, da bom tako hitro dobila kar tri prijatelje," mu je zaupala in vrnil ji je iskren nasmeh.
"Tudi jaz ne, mislim, da jih bom jaz dobil, ne ti. Ti si super."
"Zakaj pa jih ne bi ti?" je Jade premagala radovednost. V glavi so se ji še vedno porajale fantove brazgotine.
"Pa tako, reciva da sem nekaj, čemur se ponavadi izogibajo."
Obrnila se je bolj k njemu in radovedno pobuljila: "Kaj pa?"
Zajel je sapo in pogledal stran: "Jaz...jaz sem..." Obrnil se je nazaj in preprosto rekel: "Piflar."

Jade in Remusa bi tistega trenutka skoraj pokončal smeh.