Vsi so slišali, kaj je naredila, zato so se je izogibali. Zelo neprijetno ji je bilo. Počutila se je kot Harry v 2. letniku. Še pred nadzorovanjem njenih sposobnosti, pa je imela ob 3. trening Quidicha.
Ko sta z Rokom šla prek dvorišča, so mnogi učenci zbežali stran. V garderobi je poizkusila njen dres. Bil ji je kot ulit. Pa še prelepe vijolične barve. Spoznala sta še ostale člane ekipe. Valerija iz 6. letnika je bila kapetanka in zasledovalka, Miha iz 4. letnika je bil branilec, zadnja zasledovalka pa je bila Petrova sestra Maja. Odlično jima je šlo-v petih minutah je ujela zviz. Dvojčka sta trdila, da je pokal njihov. Ker je še imela nekaj časa, sta z Rokom v zraku delala različne trike. Obema je uspelo stati na metli, pa še nekakšno salto sta naredila. Ker pa so prišli Kolnejci, sta kaj kmalu odšla, saj je eden od njih izgledal, kot da ju želi uročiti.
Ko se je odpravila do kabineta prof. Lmpa, je razmišljala, kako bo to sploh nadzorovala. ''Po mojem nebo izgledalo kot brambovija. Po moje bom mogla samo nadzorovati čustva. Kot da mi je to kdaj šlo...'' Ko je prispela do kabineta, je previdno potrkala.
Profesor Lamp je bil...Zanimiv. Prav shrljivo podoben je bil Enstinu. ''A, ti moraš biti gdč. Jassica, čudežnica. Lepo, lepo...No, povej, kako misliš. Da se boš nadzorovala?'' ''Po moje bo bistveno nadzorovati čustva, kar pa mi na žalost ne gre...'' ''Nič hudega! Vem kakšne so najstnice tvojih let.'' Huh, ta profesor je pa prijazen. ''No, za začetek mi povej, ob čem postaneš žalostna?'' Ni vedela, kaj naj reče. Na koncu je le rekla: ''Ko pomislim na mamino smrt.'' ''Dobro razmišljaj o tem.'' Ubogala ga je, in ne da bi se zavedala, so ji iz rok šunili curki vode. ''Misli na njeno smrt, ter poskusi ustaviti curek. Ni ji ravno uspevalo. Ko je le uspela, je bila čisto izčrpana, zato ji je pustil da gre.
Ko je prišla, se je cela utrujena vrgla na posteljo, in začela brati knjigo Obrambni uroki za začetnike. Igrale so se še različne igre, dokler niso ob desetih zaspale.
Naslednje jutro se je prva zbudila Jessica .Zbudila je še ostale, da so šle na zajtrk. Imeli so astronomijo. Od nekdaj jo je zanimalo vesolje, zato se je zelo veselila.
Ko je pri profesorju Lampu spet vadila, tokrat z jezo(pri čemer je skoraj zažgala njegov kabinet), se je zgodilo nekaj čudnega. Ko je zmanjšala ogenj, se je ta postavil v obliko...Volka!? Začudeno je pogledala profesorja. ''Usedi se.'' Ubogala je. ''Veš, vsak čudežnik ima svojega varuha, ki je žival. Od tod je tudi pri priklicu varuha žival. Dolgo, dolgo nazaj so čudežniki to podarili čarovnikom. Volk je torej tvoj varuh.''
Ko je odhajala, se je odločila, da gre ven poskusit ponolno narediti volka. Izmuznila se je ven, ter šla do roba gozda. Tokrat je razmišljala ne ekstremno vesele trenutke. Iz nje je začel pihati veter. A ravno takrat je mimo prišel Peter... ''Hej Jessica!'' Nakar pa je zagledal veter... ''Kaj je to!?'' Obrnila se je, da bi mu pojasnila, ampak ga je odpihnilo. Hitro je nehala, ter mu pomagala ustati. Prijela ga je za usta, ter odpeljala za grm. ''Kaj je bilo to?!'' ''Šššš! Em, veš no, emm, jaz sem čudežnik.'' ''VOV! Kul!'' ''Ja, ampak nikomur ne povej!'' ''Ok.'' ''Samo nekaj še probam.'' Vstala je, ter spet mislila na vesele trenutke. Veter je oblikovala v volka. ''Em, ker si mi povedala tvojo skrivnost, ti bom še jaz nekaj priznal.'' Takrat pa je mimo prišla Nika. ''Hej!'' ''Hej Nika!'' Ko je Peter pogledal Niko, je izgledal kot da mu smrdi, prav tako Nika. Grdo sta se gledala, dokler se nista spomnila, da Jessica stoji zraven niju. ''Em, je vse uredu?'' je previdno vprašala Jessica. ''Ja, ja no moram iti, adijo!'' Je hitro zaključil Peter ter odšel. ''Greva do gradu?'' Vpraša Nika, ter se že napoti, tako da ji Jessica komaj sledi.
Še pozno v noč je razmišljala, o tem, kako sta bila čudna Nika in Peter...Pogledala je k Niki, ampak se ji še vedno ni sanjalo kaj je bilo, zato je počasi zaspala.
Nov del! Če vam je všeč like and coment
Bye!