Hej vem da je minil kr neki cajta. Se opravičujem. Evo novega dela.


Sporočili so mi, da se dobimo v parku. Pri kipu. Poskrbeti moram, da pridem tja za njima, ker lahko samo tako pripravim efekt presenečenja. Samo nekaj mi ni jasno. Danes je drugi april. To je edino kar me moti. Morda pa le ne gre za šalo...
Samo kaj so potem počeli dve ulici stran od Evine hiše? Čeprav če dobro pomislim...
tam je stara zapuščena hiša. Pa saj lahkk spet preverim lokacijo. Vzamem svoj prenosnik in jih poiščem. Najdem jih v parku. Na kipu???
Pikica utripa, izgine in se spet pokaže. Kot, da nekaj moti signal...
Je dejansko možno, da so pod zemljo?...
Mogoče me pa brat zafrkava...
Verjetno...
Se pa vseeno splača biti previden...
Ker nikoli ne veš...
Mogoče pa... sta v resnici ujeta. V resni nevarnosti. Biti moram pozorna. Vse je možno..
No skoraj vse...
Čez 20 minut moram biti v parku. Če grem z avtobusom, bom tam v treh minutah. Z Evinimi uhani. Ne vem ali je nevarnost resnična, ali ne. Pripravljena moram biti na vse. Čisto vse. Mojo negotovost prekine ideja. In hkrati vprašanje.
Kako je g. sosed vedel, da štejem opeke. Ni me videl. Prišel je veliko kasneje kot njegov pes. Morda se splača pogledati v njegovi hiši. Samo nekaj minut mi bo vzelo, če je res kriv. Ne rabim dolgo, da mi potegne. Le par majhnih dokazov. Že spoznanstvo da ga ni doma. Pogledam čez okno. Šment, ne vidim dobro njegove hiše. Zato se odpravim ven. Naredim nekaj korakov in zagledam luč v dnevni sobi. Očitno je doma.
Ampak...
Sploh še ni tako temno, da bi jo potreboval. Splezam čez ograjo in stečem na vrt. Malo pomislim in se premaknem v desno. Naenkrat se mi zazdi, da je nekdo v grmovje. Sunkovito se obrnem. Oblije me kurja polt. Še malo počakam. Ne, nič ni.
Obrnem se, kar naenkrat pa v glavi začutim topo bolečino.
Se nadaljuje...

To je to za zdaj če vam je všeč pa se potrudim in pohitim z novim delom.