Sophie se je nasmehnila in začutila, kako se v njej razliva toplina. Leo je želel, da pozabi na vse skrbi, zato ji je predlagal:
"Oggi ti porto via. Faremo un viaggio romantico per l'Italia. Solo noi due, lontani da tutto."
(Danes te peljem na potovanje. Naredila bova romantični izlet po Italiji. Samo midva, daleč od vsega.)
Sophie je pogledala v njegove turkizne oči in za trenutek pozabila na vse težave, ki so jo mučile. Občutek svobode in nežnosti jo je napolnil z upanjem.
Tako sta začela svojo večdnevno pustolovščino — od zgodnjih jutranjih sprehodov po Firencah, do večernih trenutkov ob morju, kjer so valovi nežno božali obalo. Leo je skrbno izbral vsako lokacijo, da bi Sophie lahko spet našla srečo in notranji mir.
Med potjo se je njuna povezanost krepila; smejala sta se, se držala za roke in si delila sanje za prihodnost, ki je ni bilo več treba skrivati pred preteklostjo.
*b* SLOVENSKA DRUŠČINA *b*
V sobi hotela, kjer so bivali David, Matthew in Cloe, je nastala nenavadna tišina. David je opazil prazno Zoeyino posteljo in se obrnil k ostalim.
David:
"Hej, ste opazili, da Zoey ni tukaj? Kje pa je?"
Cloe je hitro pogledala okoli, njen obraz je postal resen.
"Res je, nisem je videla že nekaj časa. Kje pa je šla?"
Matthew je zagrizel v ustnico, nato pa je z nejevoljo odvrnil:
"Nisem vedel, da ima namen oditi. Je šla brez da bi kdo vedel?"
David je zaskrbljeno zamrmral:
"Moramo jo najti. Ne moremo dovoliti, da gre zdaj, ko je vse tako napeto."
Cloe je prikimala:
"Ne vem, kako se bomo zdaj soočili z vsemi temi problemi brez nje."
Matthew je stisnil pest:
"Nič ne bo šlo po mojih načrtih, če bo vsak začel bežati."
David je globoko vdihnil in skušal ostati miren:
"Moramo ostati skupaj. Zoey bomo našli, a zdaj se moramo osredotočiti na to, kaj nas čaka."
*b* CLOE in DAVID *b*
Cloe in David sedita na kavču v hotelu. Cloe se rahlo nasmehne in se nagne k Davidu, išče nežnost.
Cloe:
"David, a si sploh tukaj? Zdelo se mi je, da si malo odsoten danes..."
David pogleda proti njej, a v njegovih očeh se vidi zmeda.
"Žal mi je, Cloe. Res sem z mislimi nekje drugje. Skrbi me Sophie."
Cloe rahlo zamrmra, a skuša prikriti razočaranje.
"Veš, tudi jaz bi rada nekaj več od tega... malo več bližine."
David jo rahlo objame, a njegova pozornost je še vedno raztresena.
"Obljubim, da bom skušal. Samo... situacija je zapletena."
Cloe vzame njegovo roko in nežno reče:
"Potrebujem te tukaj in zdaj, David. Ne samo v mislih."
David jo pogleda z iskreno žalostjo in jo poljubi na čelo.
"Razumem. Bom se potrudil."
Cloe je nenadoma zagrabila Davida za obraz in ga močno poljubila. Njeni gibi so bili odločni, skoraj brezkompromisni.
Cloe (z odločenim glasom):
"Kaj ti ni jasno? Sophie ima Lea. Nehaj si že enkrat zatiskati oči!"
David je za trenutek obstal, presenečen nad njeno odločenostjo. V njegovih očeh je zablestela stiska in zmeda.
Cloe je z resnim izrazom pogledala Davida in rekla:
"Veš kaj? To vse skupaj je potrata časa in denarja. Sophie je nedosegljiva in že nekaj dni je sploh ni na spregled. Jaz grem. Nazaj v Ljubljano."
David je začuden, a tudi v njem se je nekaj zlomilo. Ni imel več moči, da bi jo prepričal, da ostane.
Cloe je pobrala svojo torbico in se tiho obrnila ter odšla, njeni koraki so odmevali v praznem hodniku.
"Oggi ti porto via. Faremo un viaggio romantico per l'Italia. Solo noi due, lontani da tutto."
(Danes te peljem na potovanje. Naredila bova romantični izlet po Italiji. Samo midva, daleč od vsega.)
Sophie je pogledala v njegove turkizne oči in za trenutek pozabila na vse težave, ki so jo mučile. Občutek svobode in nežnosti jo je napolnil z upanjem.
Tako sta začela svojo večdnevno pustolovščino — od zgodnjih jutranjih sprehodov po Firencah, do večernih trenutkov ob morju, kjer so valovi nežno božali obalo. Leo je skrbno izbral vsako lokacijo, da bi Sophie lahko spet našla srečo in notranji mir.
Med potjo se je njuna povezanost krepila; smejala sta se, se držala za roke in si delila sanje za prihodnost, ki je ni bilo več treba skrivati pred preteklostjo.
*b* SLOVENSKA DRUŠČINA *b*
V sobi hotela, kjer so bivali David, Matthew in Cloe, je nastala nenavadna tišina. David je opazil prazno Zoeyino posteljo in se obrnil k ostalim.
David:
"Hej, ste opazili, da Zoey ni tukaj? Kje pa je?"
Cloe je hitro pogledala okoli, njen obraz je postal resen.
"Res je, nisem je videla že nekaj časa. Kje pa je šla?"
Matthew je zagrizel v ustnico, nato pa je z nejevoljo odvrnil:
"Nisem vedel, da ima namen oditi. Je šla brez da bi kdo vedel?"
David je zaskrbljeno zamrmral:
"Moramo jo najti. Ne moremo dovoliti, da gre zdaj, ko je vse tako napeto."
Cloe je prikimala:
"Ne vem, kako se bomo zdaj soočili z vsemi temi problemi brez nje."
Matthew je stisnil pest:
"Nič ne bo šlo po mojih načrtih, če bo vsak začel bežati."
David je globoko vdihnil in skušal ostati miren:
"Moramo ostati skupaj. Zoey bomo našli, a zdaj se moramo osredotočiti na to, kaj nas čaka."
*b* CLOE in DAVID *b*
Cloe in David sedita na kavču v hotelu. Cloe se rahlo nasmehne in se nagne k Davidu, išče nežnost.
Cloe:
"David, a si sploh tukaj? Zdelo se mi je, da si malo odsoten danes..."
David pogleda proti njej, a v njegovih očeh se vidi zmeda.
"Žal mi je, Cloe. Res sem z mislimi nekje drugje. Skrbi me Sophie."
Cloe rahlo zamrmra, a skuša prikriti razočaranje.
"Veš, tudi jaz bi rada nekaj več od tega... malo več bližine."
David jo rahlo objame, a njegova pozornost je še vedno raztresena.
"Obljubim, da bom skušal. Samo... situacija je zapletena."
Cloe vzame njegovo roko in nežno reče:
"Potrebujem te tukaj in zdaj, David. Ne samo v mislih."
David jo pogleda z iskreno žalostjo in jo poljubi na čelo.
"Razumem. Bom se potrudil."
Cloe je nenadoma zagrabila Davida za obraz in ga močno poljubila. Njeni gibi so bili odločni, skoraj brezkompromisni.
Cloe (z odločenim glasom):
"Kaj ti ni jasno? Sophie ima Lea. Nehaj si že enkrat zatiskati oči!"
David je za trenutek obstal, presenečen nad njeno odločenostjo. V njegovih očeh je zablestela stiska in zmeda.
Cloe je z resnim izrazom pogledala Davida in rekla:
"Veš kaj? To vse skupaj je potrata časa in denarja. Sophie je nedosegljiva in že nekaj dni je sploh ni na spregled. Jaz grem. Nazaj v Ljubljano."
David je začuden, a tudi v njem se je nekaj zlomilo. Ni imel več moči, da bi jo prepričal, da ostane.
Cloe je pobrala svojo torbico in se tiho obrnila ter odšla, njeni koraki so odmevali v praznem hodniku.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
vavvv dobro <33
0
Moj odgovor:
💖⭐
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Motnje hranjena
Moj eating disorder se mi ful slabsa in nevem kaj naredit. Odzmeri sm mela neke tezave s hrano ma ne take, potem konec februarja sm za tko 1 teden imela zelo slabo (300 kalorij na dan, 10 000 korakov vsak dan+ treningi...) pac blo je ful extremno dokler nism uni vikend bingala in pojedla ful ker pac nism upala vec. No ja in potem ko sm tolko pojedla sm mislna pac da nimam vec ed zaradi tega ker sm pac itak ful pojedla in izgubila kontrolo, zdaj sm pa opazla da me od konca februarja sploh ni pustil moj ed in mi ni zapustil mojih mozganov in se mi zdi kot da je nekaj narobe z mano in da nikoli ne bo sel zares proc.
Opazla sem da sploh nemorem jest brez krivde, se omejujem, imam pomisleke da bi bruhala potem ko pojem (samo enkrat sem zares ker ponavadi mi ne uspe kot npr. zdaj ko sm poskusla ker sm izgubila kontrolo in pojedla ful piskotov).
Vsak dan se morem neki premikat in naredit dovolj korakov in zapolnt vse 3 krogce na moji uri (so pac ce si dosegel cilje telovadbe danes).
Pac prvo sm nekako obvladovala to in sm si mislna da itak lahko neham in sm tudi to mislna pac da bi zgubila nekaj kg in prsla pod 50kg (nic extremnega samo tko 48,47kg).
No ja in zdej je v mojih mozganih in nemorem nehat in se mi zdi kot da nebom nikoli za res recovala.
Pac moja mama in najboljsa prijateljica sta ze malo opazli takrat februarja ampak potem ne vec in so obedve mi govorile samo ku sumijo neki in da ce dovolj jem... Ampak nobena me ni uprasala a sm okej in take stvari.
Nocem nobenemu povedat zato tudi pisem sm ampak ja oprosti ker pisem tako dolg spis.
Opazla sem da sploh nemorem jest brez krivde, se omejujem, imam pomisleke da bi bruhala potem ko pojem (samo enkrat sem zares ker ponavadi mi ne uspe kot npr. zdaj ko sm poskusla ker sm izgubila kontrolo in pojedla ful piskotov).
Vsak dan se morem neki premikat in naredit dovolj korakov in zapolnt vse 3 krogce na moji uri (so pac ce si dosegel cilje telovadbe danes).
Pac prvo sm nekako obvladovala to in sm si mislna da itak lahko neham in sm tudi to mislna pac da bi zgubila nekaj kg in prsla pod 50kg (nic extremnega samo tko 48,47kg).
No ja in zdej je v mojih mozganih in nemorem nehat in se mi zdi kot da nebom nikoli za res recovala.
Pac moja mama in najboljsa prijateljica sta ze malo opazli takrat februarja ampak potem ne vec in so obedve mi govorile samo ku sumijo neki in da ce dovolj jem... Ampak nobena me ni uprasala a sm okej in take stvari.
Nocem nobenemu povedat zato tudi pisem sm ampak ja oprosti ker pisem tako dolg spis.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
Jaz sem mela do lani potovalnega plišeka ...



Pisalnica