Enija je od vseh Alico poznala najbolje. Čez leto dni, ko se je žalost vsaj malo polegla, se je odločila začeti raziskovati. Neko popoldne je po šoli na avtobusu vprašala Ano, če lahko pride k njim. Ani je Enija od nekdaj bila pri srcu, in seveda je odobrila. Rmanova mama in oče sta bila v službi. Hiša je bila prazna, Mitja je bil na tečaju kiparjenja. Ana pa je skupaj z Enijo odšla domov.
Prišle sta domov. Ana je rekla: "vem zakaj si tukaj." Enija je pokimala. "Kar pojdi" je dejala Alica. Enija, ki se ji je zdela mala Ana nekaj posebnega je nekoliko zmedeno prikimala in odšla v Alicino sobo. Na Ani je Enija videla nekaj posebnega. Spominjala jo je na Alico, njen karakter je bil pogumen, očarljiv. Enija je, čeprav je bila od Ane veliko starejša do Ane imela neko posebno spoštovanje. Prišle sta do vrat od Aličine sobe. Srebrn ključ, z vgraviranim imenom Alica R. in modrim kristalčkom je bil nedetaknjen, vse od smrti Alice. Ob pogledu na ključ so se v Eniji prebudila čustva. Ta ključ ji je dala narediti za rostni dan, spominjala se je tistih dni, ki sta jih z Alico preživeli, kot dve običajni prijateljici. Pa vendar, kljub vsemu je Enja ostala zbrana. "Koliko časa, že niste bili tu?" je vprašala Ano. Ana pa je odgovorila, da od tistega dne. Enja je z nekim čudnim strahom, nekim spoštovanjem do Alice, ki ga je skrivala v sebi počasi odprla lesena vrata.
Vstopili sta v sobo. Ni se spremenila. Na postelji je bila ista posteljnina, zavese na oknih iste. Zrak je bil zelo težek, v enem letu se je nabralo po stvareh veliko prahu. Enija je pogledala na predalnik. Ana jo je samo občudovala. Na predalniku je bil lepo okrašen lonček, z mrtvo, nekoč zelo lepo trobentico, ki jo je Alici podarila babica. Eniji je šlo na jok, vendar ni se dala motiti. Odprla je prvi predal. Notri so bili vsi Aličini spominki, pisma in še kaj. Takoj na vrhu predala je Eniji v oči padla posebej ena slika. Na njej je bila Alica, z neko Eniji neznano žensko. Ano je vprašala, kdo je ta ženska, vendar Ana ni vedela. Previdno je obrnila sliko. Datum je bil 10. december, oz. 15 dni pred njeno smrtjo. Zraven datuma pa kaplja krvi. Enija se je ob pogledu na to zgrozila.