Ko prisopiham, do doma sem rdeča, kot kuhan rak. Zato raje ne vstopim takoj ampak se napotim proti vrtu za hišo. Globoko vzdihnem vse je tako urejeno, na kratko pokošena zelena trava, ki zahteva nenehno zalivanje, da vzdržuje svoj živo zelen videz. Visoki in elegantno obrezani vrhovi cipres, ki zavirajo pogled na grd in zid za sabo. Ter barvno usklajene gredice rož, ki so zdaj napolnjene z vijolično oranžnimi mačehami, kmalu jih bodo zamenjali rdeči tulipani. ,,Lahko bi si jih izprosila in nesla Viktoriji,'' predlaga Rozi. Utišam jo prišla sem si umirit rdeča lica ne pa jih ponovno zagreti. Sesedem se na gugajoči naslonjač zraven praznega bazena in se udobno namestim. Na levi strani je majhen in lepo urejen nepozebnik, ki žari v svoji rdeči barvi. Globoko vzdihnem, ko bi bil le moj stric fen angleških parkov in ne francoskih. Ves ta pušpan in gredice saj nimamo niti enega drevesa, ki bi dajalo spodobno senco. Ni čudno, da sem raje v gozdu. Zagugam se in pogledam v prazen bazen na katerem sestrična večkrat priredi zabavo. Takrat je vse živo in cela hiša se trese in strica seveda ni doma, kot, da kdaj sploh je. Sovražim te zabave sestrična je po njih vsa mačkasta in čudna in povabljenci so neprijetni. Ni čudno, da jih ne organiziram jaz in edina oseba, ki bi jo mogoče dejansko povabila, ne bi prišla. Kopalke so razkrivajoče in Viktorija se ne bi hotela razkazovati in jaz tudi ne. Kaj sploh razmišljam, saj se komaj preoblečem pred sošolkami in v osnovni šoli sem se delala bolano, da mi ni bilo treba iti s sošolkami in sošolci na bazen za končni izlet. Zmajem z glavo vse to je traparija poleg tega me začenja zebsti zato se napotim notri. Previdno prislonim vrata in prisluhnem zadnje kar rabim je sestrična ali katerekoli oseba, ki sprašuje neprijetna vprašanja. Vstopim v sobo in se vržem na posteljo, ko me zmoti zvenenje telefona, zakaj zdaj, ko rabim mir. Pogledam kdo je in v trenutku se mi telo napne, Viktorija me kliče!
,,Hello! Viktorija tu posluš Sweetie z Sky se grem malo sprehajat, prideš?'' njen mirni glas mi odmeva v ušesu. ,,Sprehajat? Kam pa?'' vprašam in upam, da se mi glas ne trese.
,,Ah malo v park, sej veš kje je, se vidva čez 20 min, čao,'' reče v telefon in linija se prekine.
Jaz pa stojim na sredi sobe rdeča kot kuhan rak, z Viktorijo grem na sprehod! Z Viktorijo! Ne morem verjeti! Poskočim v zrak in se zavrtim po sobi, Viktorija bi rada, da grem z njo na sprehod. ,,Če bi bila ti, bi šla ven iz te tvoje depresije in si oblekla kaj bolj živahnega,'' zamrmra Logan. Globoko vzdihnem, je to res nujno ozrem se po sivi jopici in temno modrih kavbojkah, le kaj je s tem narobe.
,,Vprašaj Beatrice in bo našla kup problemov,'' zasika Logan.
Zavijem z očmi očitno je, nadloga. Vzdihnem in se napotim proti njeni sobi, ona ima vsaj normalno ime iz katerega lahko narediš prikupen vzdevek. Bea vsi jo kličejo tako in jaz Sweet, tie? Bizarno zmajem z glavo in previdno potrkam, če je sploh doma. Nenadoma pa zaslišim odpiranje ključa in sestričin nos se znajde tik pred mojim.
,,Kaj je Sweetie, frendice mam tu,'' nestrpno vpraša.
,,Ah nič ni pomembno,'' zamrmram naj uživa.
Odpravim se nazaj stran od hihitanja, ki že odmeva iz njenih vrat. Bom pač oblekla njeno staro svetlečo majčko, ki mi jo je dala za klub. Pohitim nazaj in stopim k omari, premaknem skladovnico barvno usklajenih majčk z nežnim potiskom in povlečem ven bleščečo zlato majčko globoko vzdihnem. Dodam še džeki in mogoče bom izgledala spodobno. Pogledam se v ogledalo in vzdihnem saj si sploh nisem podobna, niti pod razno ne in moji lasje so čisti nered.