,,Pismo Sweetie, si v redu?'' vpraša Viktorija in se skloni nad moj obraz. Pokimam in se previdno poberem, prav čutim, kako se mi vrti v glavi.
,,Šit iz nosa ti teče, jz pa nimam nč pametnega sabo, ma dej glavo nazaj,'' zagodrnja Viktorija medtem, ko obrača žepe na sveto rumeni bundi. Ubogam jo Viktorija pa jezno vstane in mi pomoli roko. Roko si obrišem v hlače, ter šel na to poprimem. Viktorija me zaskrbljeno pogleda in zagodrnja: ,,še ena k rine nos kamor ni treba in še odločno za povrh.''
Jaz jo prestrašeno pogledam in previdno vprašam: ,,Resno Viktorija, kaj ma Gasket proti tebi?'' šele nato se zavem in hitro dodam: ,,oh in hvala za prej, resno rešila si mi življenje.''
Viktorija se mi nasmehne in reče: ,,pretiravaš, glej Gasket me ne mara, ker sem pač boljša od nje ona že od nekdaj fura svojo agresivno retoriko proti puncam, ki majo rade roza barvo, če smo kratki'' pogleda vstran ter nadaljuje: ,,jaz sem pač lepa, popularna in te fore pa je mal ljubosumna in bi me rada vrgla s prestola, kot v tistih najstniških holywodskih filmih ampak ji ne rata, vendar tole je pa šlo čez mejo.''
Pokimam in opazim, da so se njene svetlomodre kavbojke zamazale: ,,Em oprosti za, em težave in blato, pa to,'' bleknem. Viktorija me začudeno pogleda in se zareži: ,,ma sej bomo dali oprt ne, te stvari se itak umažejo, sam upam, da Eve nov raznesel.'' Oddahnem si in pogledam vstran nočem, da Viktorija vidi, da se mi lica počasi barvajo višnjevo rdeče.
,,Em, drugač pa sori za zadnjič Sweetie, malo sem zgubila živce in sem se drla na vaju s Sky ampak reč je, da res ne bi rada govorila o tem,'' zamrmra Viktorija z nelagodjem v glasu.
,,Eh saj je v redu Sky je res pretiravala z tisto mrtvo mamo,'' ji zagotovim ter brcnem ovalen kamen pred sabo.
,,Oh Sky govori preden razmišlja v bistvu zna biti presneto žaljiva, če je treba,'' zavzdihne Viktorija in pogleda vstran. Jaz pa se ozrem naokoli, polje, ki je zaenkrat še golo vsekakor ni poznano meni, očitno sem zašla na čisto tuj del gozda.
Obe hodiva počasi in tiho jaz pa previdno rečem: ,,samo, da veš Sky je rekla, da živiš s stricem in teto no, jaz živim le s stricem in sestrično tako ,da veš, a ne, nisi edina.''
Viktorija zmigne z rameni in reče: ,,ah ja očitno, nisem vedela, drugače, nom silila vate, mimogrede off topic, kako ti gre zgodba?''
Zdrznem se in hitro bleknem: ,,ravnokar sem ti jo nameravala poslati malce je zmedeno vse skupaj ampak, upam, da bo v redu.'' Pokima in jaz se nasmehnem pot pa nadaljujeva v tišini. Viktorija se zagleda v umazano rjav potok ob strani, jaz pa molčim, vendar mi nekaj vseeno ne gre iz glave.
Zato vprašam preden premislim: ,,em, Gasket se te mora pa res bat, a?'' in se živčno nasmehnem. Viktorija pa se zahahlja in resno reče: ,,ne gre za to, da se me boji, kaj bi ji pa naredila iskreno, ji zagnala torbico v glavo?'' ter nalahno zamahne z roko, na kateri visi njena pastelno rumena torbica.
Nadaljuje: ,,vse je igra in znanje, igra je, da se moraš pretvarjat, da tu ni možnosti, da bi obe obležali na dnu te umazane struge, če na to pomisliš si pečen. Znanje je pa to, da ima Gasket že opomin in, da vsekakor noče še enega.'' Pokimam in molčim, očitno ima Viktorija vse pošlihtan.
,,Nah, je ena izmed tistih oseb, ki tudi v zajčevem kostumu daje morilske vibe in to ni pohvala,'' zagodrnja Logan.
,,Nee super pogumna je, Sweetie, glej koliko je tvegala zate in super pametna!'' veselo zacvili Rozi in preglasi godrnjajočo Logan. Previdno se primem za skeleč nos, no ja vsaj ni bilo oko.
,,Ne bova tako hitro pri meni, sej ne boli preveč?'' vpraša Viktorija, ki je očitno zaznala moj gib. V tišini nadaljujeva pot, ki se zdaj vije med hišami, ki so še komaj dograjene, nova soseska očitno, ko tišino pretrga melodija neke popularne pesmi.
,,Ups, Eva je,'' vzklikne Viktorija in mi pomežikne: ,,sem rekla, da se ji bo zmešal.'' Iz žepa bunde potegne telefon in se zatopi v pogovor, ki pa ga na vsake toliko časa presekajo, Evini glasni vzkliki. Jaz pa le sledim Viktoriji, ki se očitno spozna na ta plac, kajti elegantno zavija med čedalje ožjimi ulicami, ki sem jih že pozabila štet. Globoko vzdihnem res sem trapasta, cel jumbus je nastal le zaradi mojih strahov pred trapasto osebo, ki je sploh ne poznam.
,,Za Evo si uradno na urgenci,'' se zareži Viktorija in zmajujoč z glavo zamrmra: ,,drama qeen, kaj češ.'' Jaz pa le pokimam in ji sledim, ter opazujem bele rjuhe in živopisane prevleke, ki plapolajo v lahnem vetrcu.
,,Ok tu sva, greva čez zadnja vrata, da naju Eva takoj ne napade,'' zamrmra in odklepa majhna vratca in znajdeva se v majhni in našarjeni sobi.