Oče ju ni nikdar prišel pogledati. Tudi za Marijino smrt ni vedel, dokler nekega dne ni dobil klica.
"Zdravo! Vasa žena je umrla teden po tem ko je rodila dvojčka. Lahko bi ju prisli obiskati"je dahnila babica
"Otroka nista moja! Napačne podatke imate! Ženo se zapustil tik pred porodom a dvojčkov zagotovo ni rodila."je jezno rekel Andrej.
"Oprostite a mislim da nimam, tu namreč piše otroka pripada materi Mariji ter očetu Andreju Novak."je povedala babica
"Na svidenje"jo je Andrej prekinil. Zagotovo se ni strinjal imeti dveh otrok, zanj je bil že eden prevec. Ni se ubadal z njima. Medtem sta onadva trpela za hudim rakom. Sedaj sta bila stara že 6 let, ves čas sta namenila zdravljenju v bolnišnici. Nista imela prijateljev. Nista imela družine. Imela sta le drug drugega. Zdravniki so vedno pravili da sta zelo povezana. Nista bila le dvojčka bila sta najboljša prijatelja. Drug brez drugega nista mogla.
"Misliš da bova preživela" je nekega dne izjavila Klara.
"Le upava lahko sestrica. A vedi, da bova šla čez vse ovire skupaj" je rekel Klark
"Kaj pa če naju ločijo" ga je zaskrbljeno vprašala.
"Naj kar probajo, bojo že videli moje pesti" je pohvalno reke.
"Vedno si bil in vedno boš moj junak" mu je Klara odvrnila ljubeče.
"Ti boš pa vedno moja mala princeska" ji je rekel Klark. Klara je Klarka vedno klicala Klar saj je menila da mu to bolj pristaja. Res mu tudi je. Bila sta si zelo podobna. Oba sta imela sinje modre oči, rjave lase ter bila sta enaki velika (no zaenkrat). "Misliš, da očka ve za naju?" Ga je vprašala.
"Mislim, da ne" ji je Klar z nelagodo odgovoril. V sobo je prišla zdravnica.
"Klara prosim pojdi v igralnico. S Klarkom se morava par stvari dogovoriti."je rekla
"Vendar…"ji je hotela ugovarjati a jo je zdravnica prekinila.
"Nič vendar, pojdi in naju pusti sama." Klara je odšla.
"Klark…" je začela a jo je Klark prehitel
"Je vse vredu?" Jo jo je vprašal.
"Seveda, tvoji novi starši bodo prišli pote" mu je odvrnila veselo.