Zjutraj se zbudim in me mama že grdo gleda. ,,Kaj je narobe?" sem jo zaspano vprašala.
,,Ne smeš imeti črno majico za v šolo" mi je odgovorila.
,,Prav" šla sem do omare in tam zagledala Filipa. ,,Zakaj še ne spiš?" sem zazehala.
,,Ker me je mama vrgla iz postelje," mi je odgovoril.
,,Tudi tebe," sem rekla. Tedaj pa iz kuhinje zaslišim mamin klic, ki nas kliče k zajtrku. V jedilnici je na jedilnem stolčku sedel moj popackani bratec. od glave do pet je bil popackan z kašico. ,, Ja kje paje Nikec pikec" sem se delala da ne vidim bratca. On pa se je samo smejal. Mami in oči pa sta se prerekakola kot vsak prvi šolski dan. Moje besede je očka takoj komentirav: ,,Zelo smešno. Danes je vajin prvi šolski dan na srednji raziskovalni šoli. Danes imam celodnevno raziskovanje," je še pripomnil. ,,Reče se izkopavanje," ga je popravila mama.
,,Enako je," je ovrnil oče. In tako se je med njima vnel že nov prepir.
Ko sem vstopila na šolsko dvorišče, mi je Filip vrgel torbo v naročje in šel k njegovemu prijatelju, ta pa je stopil do mene in mi rekel:
,,Leto dni lepša si" prekinil ga je moj dvojček in ošinil z grdim pogledom. ,, Dobro no to muj oči vedno rečemoji mami," je opravičujoče rekel. ,,Živjo Ema," me je pozdravil.
Vljudno sem mu odzdravila: ,,Živjo Luka." Neko dekle je stopilo izza njegovega hrbta.
,, Dvojčka, to je moja sestrična Zala," je rekel. ,,Živjo," smo rekli vsi trije v en glas. po približno enem tednu smo bili najboljša četvorka na Raziskovalni srednji šoli Ljubljana.
V naslednjem delu bomo videli kako gre njihova šola v primorko mestece kjer četvorka odkrije otok, ki mu domačini pravijo, da je zaklet. Bodo kljub strahu in čudnemu strašljivemu starcu uspeli priti na otok?