Hojla!
Že 8. del

Prejšnjič:
Dlani so poustile in že sem si predstavljala kako se bo moje telo razletelo ob padcu na tla. Začela sem padati v tistem trenutku pa...


Današnja zgodba:
… so me za zapestje prijele močne roke. Bil je Jace. Potegnil me je gor in prvo kar je naredil me je močno privil k sebi.

“Mislil sem, da te nikoli več ne bom videl.” mi je zašepetal.

Nič mu nisem odgovorila, ker sem bila preveč v šoku a mislila sem isto. Jace mi je vedno bil kot moj brat.

V tistem trenutku pa je zazvonil moj telefon. Jace ga je prijel in pogledal.

“O piflar kliče.” je rekel in se javil.

Pogovor je potekal nekako takole:

Kevin: “Thalia, kje sta? Ne zaupam temu bebcu...”

Jace: “Kdo je bebec?”

Kevin: “O ti si.”

Jace: “Ma ne Tom sem.”

Kevin: “Ta bi bila dobra, ampak odgovoril bi drugače.”

Jace: “Kaj misliš?”

Kevin: “Eh, rekel sem-mislim mislil sem em da saj veš ta Tom kdor koli že, bi se verjetno drugače oglasil.”

Jace: “Ne poznaš ga. Kaj že češ piflar?”

Kevin: “Kje sta? Let je čez eno uro in 45 minut.”

Jace: “Lahko poveš še sekunde?!”

Kevin: “Ja...”

Jace: “Briga me. Zakaj si klical?”

Kevin: “Samo za Thalio me skrbi.”

Jace: “Zame te pa ne?!”

Kevin: “Seveda me ampak kff nekaj prekinja adijo!”

In je prekinil.

Jace je zavil z očmi.

Takrat sem komaj nekaj izdavila: “Kaj je bilo.”

“Eh piflarja skrbi zate.” mi je odgovoril.

Pokimala sem.

“Greva?” sem ga vprašala.

“Lahko. Te zapestja zelo bolijo?” me je vprašal.

“Ne.” sem se mu zlagala.

Pomignila sem mu in se z bolečino začela pomikati po lestvi navzdol. Jacu nisem želela pokazati, da sem krhka. Zlomijo se luzerji in jaz nisem to.

Stopila sem na tla. Šele takrat sem se res počutila varno. In takoj za mano je pristal na tleh še Jace. Stopila sem do avta in ven prijela torbo. Šla sem za avto in se preoblekla. Takrat sem nosila kratko majico za naramnicami in kratke jeans hlače.

“Lepša si ko si oblečena v bad girl.” je rekel Jace in se nasmehnil.

“Ne hecaj. Boljša sem prijazna. Zdaj se pa preobleci ne moreš bit takšen.” sem rekla in pokazala nanj.

Čez čas je bil oblečen. Vsedla sem se na sovoznikov sedež in mu tako nakazala da mora voziti on. Vsedel se je in naju odpeljal do letališča. Parkiral je avto v avtohiši, vzela torbe in se odpravila do glavnega prostora. Takoj ko sva vstopila sva na klopci zagledala Kevina, Katy in Lucasa.

“Končno.” je rekel Kevin in me objel.

Njegova roka je nekako malo močneje pritisnila na mojo brado in začutila sem pekočo bolečino. Malo sem kriknila.

“Thalia kaj je narobe?” me je takoj s strahom vprašal.

“Malo me boli brada.” sem nedolžno odgovorila.

“Malo?! Kaj sta vidva delala?!” je rekel in pogledal Jaca naravnost v oči.

“In spet sem jaz kriv.” je takoj odgovoril na pogled Jace.

“Ja si!” mu je zabrusil nazaj Kevin.

“Fanta nehajta!” sem malo prenaglas kriknila in vsi v prostoru so nas pogledali.

“Prav.” sta odgovorila hkrati.

Nato smo se vsedli na klopco in čakali. Malo smo gledali v telefone, malo sta se Kevin in Jace prepirala in večino časa smo gledali v prazno.

“Še 20 minut do leta.” nas je predramila Katy.

Počasi smo se začeli premikati prosti vhodom za letala. Oddali smo nekaj nahrbtnikov, nekaj manjših torb pa pustili pri sebi in samo še čakali smo lahko. Spet.



Jace:

Čisto cel čas mi je šel ta Kevin na živce. A med tem me je cel čas spominjal na nekoga. Imel sem že dovolj in naredil bedarijo.

“Thal jaz bom sedel s teboj.” sem ji rekel.

In na žalost se je takoj odzval Kevin: “Ti?! Jaz bom!”

In takrat se je proti nam obrnila cela čakalnica.

“Ti? Jaz sem Thaliin najboljši prijatelj.” sem se začel postavljati pred Kevinom.

“Jaz pa sem njen fant!” me je zabrusil nazaj.

In kot se je videlo je Thalii že zdavnaj pregorelo: “Če se ne moreta zmeniti bosta sedela skupaj.”

Oba sva jo grdo pogledala. To je bilo nesramno a morala sva priznati bilo je pravično.

“Spoznajta se. Sploh ne vesta kaj vse imata skupnega.” je začela.

“Midva kaj skupnega?! Tale piflar ni niti malo podoben meni.” sem začel ugovarjati.

“Ja pa ti je. Obema je naj hrana suši.” je dala dejstvo.

“Vsaki osebi na Japonskem je naj hrana suši.” je tokrat odgovoril piflar.

“Ja ampak kaj pa naj knjiga, film, pesem, šport...?” naju je vprašala.

“Niti podrazno.” sem ji še probal spremeniti mnenje.

“Vajina naj knjiga je vse kar je čarobno ali...”

in že jo je prekinil piflar: “Ali pa vsebuje napete prizore.”

“To da so to najine naj knjige enake je le naključje.” sem ugovarjal.

“Vajin naj film je pa Pravična liga.”

“Reče se Liga pravičnih.” sva odgovorila hkrati.

“Vidita. In vajin naj superjunak je Batman.”

“Zato ker sploh nima super moči.” sem tokrat razložil jaz.

“In vajin naj...”

In sem jo prekinil: “Nehaj s tem naj. So le neumna naključja.”

“Prav. Čas bo da gremo na letalo.” je končala.

Pokazali smo karte in se počasi odpravili na letalo. Pred mano in Kevinom je sama sedela Thalia za nama sta pa bila Katy in Lucas.

Kako se vam zdi? Ste kaj ugotovili? Upam, da ni prekratko
Lp. fla