Anoreksija pa to
5
Izgubljena
Živjo, torej sem punca stara 16 let in obiskujem drugi letnik gimnazije. Sicer je minilo že kar nekaj let od takrat, ko sem sa na ta forum na zadnje obrnila, ampak sem trenutno čisto izgubljena. Že kar nekaj let se soočam z motnjami hranjenja - natančneje anoreksijo. Pojavlja se mi v valih, prvi daljši je trajal kakšno leto (11/12 - 13 let) in pa zdaj od konca 1. letnika. Vmes sem imala tudi kako krajše obdobje, seveda pa na pridobljeno "znanje" o hrani in njenih vrednostih nisem nikoli povsem pozabila. Zavedam se mojega problema. Menim, da sem se problema in kako hudo je postalo zavedala šele pred kratkim. Zlomila sem se v jok v središču trgovine, pred atijem, ker sem se počutila pod prevelikim pritiskom. Želim se ozdraviti. Izbrisla sem si vsa družabna omrežja, zdaj pa je nastopila nova težava. V šoli imamo plavanje prisotnost mora biti 50% - 5/10 plavanj. Sama ob misli na to, da bi morala v kopalkah stati pred ogromno skupino punc in profesorjev občutim veliko nelagodje. V preteklosti so mi punce že govorile, kako sem suha, da imam dobro postavo in s tem, da bi se moje telo spreminjalo in bi se njim potem zdela premalo vredna imam velike težave. Menstruacijo sem izgubila zaradi premalo hranjena, to pa je ponavadi razlog zakaj lahko izpustimo polovico terminov. Hvaležna bi bila, če ima morda kdo kakšen nasvet, kako lahko dobim kako potrdilo in ali je to sploh možno, da se plavanju, dokler ne pričnem svojega telesa bolje sprejemati izognem.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Torej, če nečesa ne želiš delati ti ni treba, zato se pogovoti s starši o tem in morda ti bodo napisali opravičilo, da si bila prehlajena ali pa kaj tekega. Će pa to ne deluje pa se lahko dogovoriš s katero učiteljico in ji poveš svojo težavo. Vem, da je moj nasvet kar brezveze ampak upam, da boš težavo rešila.
3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hoj!
Tudi jaz mislim da bi morala svojo težavo razložiti staršem ali pa učiteljici. Razumeli te bodo in ti pomagali rešiti tvojo težavo. Vso srečo ti želim. XO;-)
Tudi jaz mislim da bi morala svojo težavo razložiti staršem ali pa učiteljici. Razumeli te bodo in ti pomagali rešiti tvojo težavo. Vso srečo ti želim. XO;-)
3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zdravo,
torej glede plavanja - naj te ne bo sram, če se bo tvoje telo spremenilo, če boš začela malo bolj jesti se tudi ne boš fulll zredila.
Ne se silit, povej staršem. Če se bolj razumeš z mamo, se pogovori z njo. Jaz se nikoli nisem rada pogovarjala s svetovalno delovko in če tudi tebi ni to všeč, samo javite da se ne boš udeležila in lahko napišete resnični razlog, lahko pa pač da se slabo počutiš, ti je slabo...
Zdaj pa glede anoreksije. Vem, da ti je težko, ampak nekako boš morala začeti jesti, da dobiš malo teže in menstruacijo.
Kaj vse ješ skozi dan? Si že razmišljala o tem, da bi mogoče postala veganka ali pa vegeterijanka? Mogoče lahko spremeniš svojo prehrano, s katero se boš počutila bolj "udobno". Staršem povej o tem, če še tega ne vedo. Poskusi sama to "urediti", ker kasnejši postopki, ki so vključeni z zdravstvom verjetno niso tako zabavni. Zaradi nepravilne prehrane si lahko tudi večkrat bolan, imaš slab imunski sistem, nimaš energije...Poskusi z barvno, estetsko in lepo hrano - sadjem, zelenjavo... da ti prinese apetit.
Lp<3
torej glede plavanja - naj te ne bo sram, če se bo tvoje telo spremenilo, če boš začela malo bolj jesti se tudi ne boš fulll zredila.
Ne se silit, povej staršem. Če se bolj razumeš z mamo, se pogovori z njo. Jaz se nikoli nisem rada pogovarjala s svetovalno delovko in če tudi tebi ni to všeč, samo javite da se ne boš udeležila in lahko napišete resnični razlog, lahko pa pač da se slabo počutiš, ti je slabo...
Zdaj pa glede anoreksije. Vem, da ti je težko, ampak nekako boš morala začeti jesti, da dobiš malo teže in menstruacijo.
Kaj vse ješ skozi dan? Si že razmišljala o tem, da bi mogoče postala veganka ali pa vegeterijanka? Mogoče lahko spremeniš svojo prehrano, s katero se boš počutila bolj "udobno". Staršem povej o tem, če še tega ne vedo. Poskusi sama to "urediti", ker kasnejši postopki, ki so vključeni z zdravstvom verjetno niso tako zabavni. Zaradi nepravilne prehrane si lahko tudi večkrat bolan, imaš slab imunski sistem, nimaš energije...Poskusi z barvno, estetsko in lepo hrano - sadjem, zelenjavo... da ti prinese apetit.
Lp<3
5
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Poglej. Meni so starši tudi govorili, da imam anoreksijo ampak je nimam. Svetujem ti, da ješ več in po malem kot je meni svetovala neka pilovka. Povej staršem ali ljudem, ki jim zaupaš. Poskušaj pridobiti čim več mnenj in premisli kateri ti najbolj ustreza. Najprej jej lažjo hrano in sčasoma boš pridobila na apetitu. Če ne pa pojdi v lekarno po apetitkota, neko zelo sladko stvar, ki ti poveča apetit. Uporaba piše na embalaži.
Zdaj pa glede plavanja. Vem kako ti je. Tudi sami mi je biti nelagodno v kopalkah pred razredom. Ampak poiskusi. Meni je v spodbudo tale misel: Ne misli kaj si drugi mislijo o tebi. O tebi govorijo, ker je njihovo življenje preveč dolgočasno.
Zdaj pa glede plavanja. Vem kako ti je. Tudi sami mi je biti nelagodno v kopalkah pred razredom. Ampak poiskusi. Meni je v spodbudo tale misel: Ne misli kaj si drugi mislijo o tebi. O tebi govorijo, ker je njihovo življenje preveč dolgočasno.
0
Heart1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Živijo,
verjamem, da se počutiš v veliki stiski, kaj narediti.
Motnje hranjenja so resna težava, za katero so značilne obsesivne misli povezane s štetjem kalorij. Pogosto je v ozadju nek pritisk, perfekcionizem, ki motivira nadaljnjo željo po izgubi kilogramov in poganja občutek krivde, če pojemo kakšen obrok. Omenila si, da se z anoreksijo spopadaš že vrsto let. Svetujem ti, da se o tem pogovoriš s svojimi starši. Verjetno so sami že prej kaj opazili. Pri pridobivanju teže ti morda lahko pomaga vnaprejšnje oblikovanje obrokov. Lahko si rečeš, da boš pojedla samo to, kar si daš na krožnik, na primer eno pest mandljev. Če pa opažaš, da te to spravlja v večjo stisko, podobno kot stiska štetja kalorij, pa ti svetujem, da poskusiš to opustiti. Vsekakor pa je potrebna strokovna pomoč. Sprejemanje samega sebe in oblikovanje pozitivne (telesne) samopodobe je daljši proces, ki bo imel tudi svoje vzpone in padce. Notranja motivacija, torej, da si motivirana, da bi sama sebi pomagala in se bolje počutila v svoji koži, je že pomemben korak na tej poti. Toplo ti priporočam, da se glede bojazni pred plavanjem oz. biti v kopalkah pred drugimi pogovoriš s starši. Morda boste lahko z razredničarko prišli do kakšne rešitve, ampak vsekakor je pogovor (lahko reči, vem) naslednji pomemben korak.
Glede na to, da so motnje hranjenja res težavne pri premagovanju in so oblika težav v duševnem zdravju, ti toplo svetujem, da se o tem pogovoriš z osebo, ki ji zaupaš. Spodaj ti tudi prilagam še nekaj kontaktov, kamor se lahko obrneš po pomoč. Vmes je tudi spletna stran To sem jaz, kjer lahko pobrskaš po različnih temah in morda najdeš kakšen strokovni nasvet, ki ti lahko pomaga.
TOM telefon (med 12. in 20. uro na brezplačno številko 116 111, uporabite lahko tudi e-pošto tom@zpms.si)
Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana: 01 583 75 00 (pon-čet med 7. in 20. uro ter ob pet med 7. in 14. uro), pišete lahko tudi na elektronsko pošto info@scoms-lj.si
Posvet – Center za psihološko svetovanje: 031 704 707 (vsak delovnik med 8. in 20. uro), posvet.org. Pišete jim lahko tudi na elektronsko pošto info@posvet.si
TO SEM JAZ: http://www.tosemjaz.net/
Upam, da sem ti bila v pomoč in lepo bodi!
verjamem, da se počutiš v veliki stiski, kaj narediti.
Motnje hranjenja so resna težava, za katero so značilne obsesivne misli povezane s štetjem kalorij. Pogosto je v ozadju nek pritisk, perfekcionizem, ki motivira nadaljnjo željo po izgubi kilogramov in poganja občutek krivde, če pojemo kakšen obrok. Omenila si, da se z anoreksijo spopadaš že vrsto let. Svetujem ti, da se o tem pogovoriš s svojimi starši. Verjetno so sami že prej kaj opazili. Pri pridobivanju teže ti morda lahko pomaga vnaprejšnje oblikovanje obrokov. Lahko si rečeš, da boš pojedla samo to, kar si daš na krožnik, na primer eno pest mandljev. Če pa opažaš, da te to spravlja v večjo stisko, podobno kot stiska štetja kalorij, pa ti svetujem, da poskusiš to opustiti. Vsekakor pa je potrebna strokovna pomoč. Sprejemanje samega sebe in oblikovanje pozitivne (telesne) samopodobe je daljši proces, ki bo imel tudi svoje vzpone in padce. Notranja motivacija, torej, da si motivirana, da bi sama sebi pomagala in se bolje počutila v svoji koži, je že pomemben korak na tej poti. Toplo ti priporočam, da se glede bojazni pred plavanjem oz. biti v kopalkah pred drugimi pogovoriš s starši. Morda boste lahko z razredničarko prišli do kakšne rešitve, ampak vsekakor je pogovor (lahko reči, vem) naslednji pomemben korak.
Glede na to, da so motnje hranjenja res težavne pri premagovanju in so oblika težav v duševnem zdravju, ti toplo svetujem, da se o tem pogovoriš z osebo, ki ji zaupaš. Spodaj ti tudi prilagam še nekaj kontaktov, kamor se lahko obrneš po pomoč. Vmes je tudi spletna stran To sem jaz, kjer lahko pobrskaš po različnih temah in morda najdeš kakšen strokovni nasvet, ki ti lahko pomaga.
TOM telefon (med 12. in 20. uro na brezplačno številko 116 111, uporabite lahko tudi e-pošto tom@zpms.si)
Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana: 01 583 75 00 (pon-čet med 7. in 20. uro ter ob pet med 7. in 14. uro), pišete lahko tudi na elektronsko pošto info@scoms-lj.si
Posvet – Center za psihološko svetovanje: 031 704 707 (vsak delovnik med 8. in 20. uro), posvet.org. Pišete jim lahko tudi na elektronsko pošto info@posvet.si
TO SEM JAZ: http://www.tosemjaz.net/
Upam, da sem ti bila v pomoč in lepo bodi!
0
Moj odgovor:
ddd
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Jokanje
Js nevem ka. Mi je hudo se jočem tko skor vsaka dan ko se kregam z mami pravi da me razume je neka situacija ka je res resna šalim se in pol se skos zjokam in derem pred njo in nevem a je to otročje pc ja in tud pred sošolkama pc ne morm zadtzat pc n evre mam zlo močna čustva Pc res skoz derem se pa jokam
Vprašanje
Kako ti je všeč nova rubrika Hormoni in demoni?
Zelo mi je všeč. To so teme, ki me zelo zanimajo.
(58)
Take vsebine so vedno dobrodošle. Všeč mi je.
(84)
Nič posebnega , že vse vem.
(41)
