Hej!
Kot sem že napisala v odgovor na eno vprašanje:
Mogoče se ti zdaj ne zdi vredno živeti, ampak čez čas boš našla nekaj za kar je vredno. In ko boš razmisljala o tem času, ko si skoraj to storila, boš si mislila, kaj vse bi lahko zapravila, kaj vse še čaka v svetu na tebe.
In prosim naslednjič, ko pomisliš, da bi naredila samomor pomisli na ljudi, ki te podpirajo, kljib temu da te ne poznajo, pomisli na ljudi ki so zboleli za kakšno boleznijo in bi radi živeli, vendar tega niso dobili.
Prosim, ne naredi tega.
Upam, da boš vzdržala in vedno imej v mislih, da nekdo na tem svetu skrbi zate.:heart:

Čutim se dolžna da ti odpišem, ker sem sama doživela nekaj podobnega. Nimam depresije in vem, da se ne morem primerjati s teboj, ampak imela sem dneve, ko preprosto nisem čutila, nisem bila ne jezna, ne žalostna, samo siva. Imela sem noči, ko sem se zaprla v sobo, se ulegla na tla, poslušala glasbo in se jokala zaradi fanta, zaradi katerega sem se čutila ponižano, osamljeno, grdo, nesprejeto in kot da nikoli nikogar ne bom našla. Kakšen teden nazaj sem se spomnila tega fanta in se spet začela jokati že ob misli nanj. Tudi jaz sem v googlov brskalnik vtipkala 'how to kill yourself painlessly', se enkrat poskusila zadaviti in ko mi ni uspelo sem pomislila 'niti umreti nisem sposobna'. Recimo, da vem kako se počutiš. Ampak pomisli, kaj se bo zgodilo naslednji dan? Kdo te bo našel vso bledo ali okrvavljeno na tleh tvoje sobe, komu se bo ta podoba za vedno vtisnila v spomin? Kaj bo naredil tvoj oče, mama, brat, sestra? Nikoli več ne boš pobožala svoje domače živali ali zalila rastline, nikoli ne boš spoznala fanta, se poročila ali imela otrok. Vse to boš zamudila. Poskusi prebroditi skozi to. Mogoče ti bo lažje, ko bo karantene konec (meni ne, mogoče tebi) ali ko boš lahko sama odločala o svojem življenju, ko boš odrasla in pomislila, kako vesela sem, da sem kjer sem. Da imam kar imam. To leto nam ni dalo ničesar, kar bi lahko pričakovali, ampak smo toliko bolj lahko začeli ceniti, kar imamo, kar smo imeli. Svobodo. Tudi ti jo imaš in nihče te ne more prepričati, da ne narediš 'tistega', ko si najbolj na tleh. Takrat imaš le samo sebe. In vedno, čisto vedno te bo nekdo opazil, pa čeprav anonimneži na spletu, tvoj čudni sošolec ali tečna učiteljica. Obljubim tii, tvoji starši te imajo radi in bi umrli zate, tudi če tega ne pokažejo in se ves čas prepirajo, te karajo, ker vse narediš narobe, želijo ti le najboljše. Ne naredi tega. Ne bo se splačalo. Ne veš, kaj te čaka na drugi strani in nočem, da izveš prehitro.