drevo
0
nekdo sem punca
no pač mi mamo hišo in okol nje živo mejo.naša soseda pa nemara otrok.jaz sem sicer edinka anpak me vseeno nadira brez razloga.soseda ma pa tut drevo,ki je čez našo živo mejo in na našo parcelo kjer je trava meče senco.tam zelo rada berem knjige.no tako je bilo 1 dan nazaj.zdaj so ga posekali in nimam več svojega najljubšega kotička.kaj naj zdaj
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Če imate v bližini gozd si lah tam najdeš kotiček.
Drugač pa te nima kaj nadirat brez razloga.
Drugač pa te nima kaj nadirat brez razloga.
0
Wishy
/
se strinjam
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Tvojo situacijo res razumem, ker izguba najljubšega kotička lahko res boli ( to so mi nardil z našim vrtom). Poskusi poiskati nov prostor, kjer boš lahko brala svoje knjige. Morda imaš v bližini kak park, gozdno jaso ali tiho sobo v hiši, kjer bi lahko ustvarila nov kotiček za branje. Ali pa staršem predlagaj da posadijo svoje drevo<3
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
oh, verjamem da ti je grozno. verjetno ne boš našla kotička, ki bo točno tak kot prejšnji, ampak se sigutuno najde kaj podobnega.
res mi je žal za to :/
res mi je žal za to :/
0
.png "Druščina 6")
Moj odgovor:
Axiety girl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Motnje hranjenja
jaz mam en velik problem. strah me je jesti. da se bom zadušila. da se mi nekje zatakne hrana. premišljujem sam o tem. hrana se mi gnesi, ko jem premišljujem o vsakem požirku. ne morem več. hočem ven iz tega. enkrat sem že šla čez to, sam ni bilo tako hudo. sam jokam. nihče me ne razume. prijateljic pa nimam da bi jim povedala. bojim se da bi me ljudje kritizirali in obsojali zaradi tega. to ve samo moja mama. ko jem me je strah in ne delam drugega kot premišljujem o hrani, potem grem na wc in to kar je ostalo v ustih izplunem (ne izbruham) sam splavim si ven usta. moja mama je edina ki me razume. samo ko je poleg upam jesti. čez 3 tedne gre za 4 dni na izlet. strah me je da mi bo preveč. je edina katera me razume. čeprav se ji zadnje case to zdi noro. imam hude migrene in občutek da bom padla skupaj. prejšnji teden sem šla od pouka zarafi tega. prbič sem to nekomu zaupala. strah me je. rabim pomoč!
